Nalaganje dokumenta...
Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 47-1902/2025, stran 5321 DATUM OBJAVE: 27.6.2025
RS 47-1902/2025
1902. Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP)
o razglasitvi Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP)
Razglašam Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. junija 2025.
Št. 003-02-1/2025-163
Ljubljana, dne 26. junija 2025
Nataša Pirc Musar
predsednica
Republike Slovenije
Z A K O N
O UVELJAVLJANJU DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE ZA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS (ZUDPNP)
O UVELJAVLJANJU DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE ZA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS (ZUDPNP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
S tem zakonom se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delodajalcu ali delodajalki (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) zaradi nastopa okoliščin na podlagi tega zakona omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca ali delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).
2. člen
(pravica do delnega povračila izplačanega nadomestila plače)
Delodajalec, ki delavcu v skladu s prejšnjim členom zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: delno povračilo nadomestila plače).
3. člen
(splošni pogoji)
(1)
Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, ali fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, ter po lastni oceni najmanj 30 % delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
(2)
Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
nad njim na dan vložitve vloge ni začet postopek stečaja in ni v postopku likvidacije;
-
ima izpolnjene vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, oziroma, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša manj kot 50 eurov. Šteje se, da prijavitelj ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
-
ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine.
4. člen
(odreditev dela s skrajšanim delovnim časom)
(1)
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu.
(2)
Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.
(3)
Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom pred nastopom dela s skrajšanim delovnim časom. V pisni odredbi določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom, višino nadomestila plače, opozorilo glede pravice in dolžnosti usposabljanja ali izobraževanja in opozorilo, da se mora delavec v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in o tem obvestiti delodajalca. Pisna odredba se delavcu vroči v skladu s pravili vročanja iz zakona, ki ureja delovna razmerja. Če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom, mora o tem predhodno obvestiti zavod in Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: IRSD).
5. člen
(pravice in obveznosti delavca)
(1)
Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2)
V času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem zakonom ima delavec:
-
pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela;
-
za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga;
-
pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu;
-
obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.
(3)
Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, če bi delal polni delovni čas.
(4)
Nadomestilo plače, ki ga delavec prejme za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, ne sme znašati manj kot del minimalne plače, sorazmeren obsegu razlike med skrajšanim in polnim delovnim časom.
(5)
Delavec se mora v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu s tem zakonom v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri zavodu, in o tem obvestiti delodajalca. Delavec ima v času odrejenega skrajšanega delovnega časa pravico in dolžnost vključitve v usposabljanje in izobraževanje v skladu z 19. členom tega zakona.
(6)
V času dela s polnim delovnim časom se delavcu ni treba usposabljati in izobraževati na podlagi tega zakona.
6. člen
(obveznosti delodajalca)
(1)
V obdobju upravičenosti do delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom na podlagi tega zakona, redno izplačevati plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.
(2)
Ne glede na skupno višino plače in višino nadomestila plače za skrajšani delovni čas po tem zakonu, je najnižja osnova za obračun prispevkov osnova, ki je določena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(3)
Delodajalec ne sme:
-
v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, in delavcem, ki zasedajo istovrstna delovna mesta, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (prepoved odpuščanja). Prepoved odpuščanja velja tudi po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače še toliko časa, kot je trajalo obdobje prejemanja nadomestila plače, vendar ne manj kot en mesec;
-
v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
(4)
Delodajalec mora voditi evidenco o izrabi delovnega časa v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti.
7. člen
(prepoved odreditve dela s skrajšanim delovnim časom)
(1)
Na podlagi tega zakona delodajalec ne sme odrediti dela s skrajšanim delovnim časom delavcu:
-
ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu;
-
v času teka odpovednega roka na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
-
s katerim je v delovnem razmerju manj kot tri mesece ali je v zadnjih treh mesecih pri tem delodajalcu zaposlen za krajši delovni čas od polnega;
-
za katerega prejema subvencionirano plačo iz programov, sofinanciranih iz proračuna Republike Slovenije ali sredstev kohezijske politike.
(2)
Če delavec postane upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu po odreditvi dela s krajšim delovnim časom, odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, na podlagi zakona preneha s prvim dnem upravičenosti do dela s krajšim delovnim časom. O upravičenosti dela s krajšim delovnim časom iz tega odstavka mora delodajalec obvestiti zavod v osmih dneh od nastopa te okoliščine.
II. NARAVNE ALI DRUGE NESREČE OZIROMA KRIZNE RAZMERE
8. člen
(pogoji za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače)
Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko delodajalec v skladu s tem poglavjem uveljavlja zaradi naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer, kot so določene z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ki se aktivirajo z načrti zaščite in reševanja.
9. člen
(izjema glede upravičencev)
Ne glede na določbo prvega odstavka 3. člena tega zakona lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače v skladu s tem poglavjem uveljavlja tudi delodajalec, ki po lastni oceni najmanj 30 % delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela v poslovni enoti, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije, ki je na območju, na katerem je aktiviran načrt zaščite in reševanja.
10. člen
(izjema glede razporeditve delovnega časa)
Delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oziroma vrste dela ni mogoče odrediti dela s skrajšanim delovnim časom v enakomernem tedenskem obsegu zagotavljanja dela, lahko delodajalec ne glede na določbo 2. člena tega zakona tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plač, pri čemer mora v odredbi iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona določiti razporeditev delovnega časa na način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve ima delavec delovno obveznost in v kakšnem obsegu.
11. člen
(časovna omejitev)
Delodajalec lahko posameznemu delavcu odreja delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem poglavjem za posamezno naravno ali drugo nesrečo ali krizne razmere v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za skupno obdobje največ šest mesecev v 24 mesecih od prve odreditve, ko trajajo razlogi iz 8. člena tega zakona.
III. ZAČASNE OKOLIŠČINE
12. člen
(pogoji za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače)
(1)
Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko delodajalec v skladu s tem poglavjem uveljavlja na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), s katerim vlada določi skupino ali oddelke dejavnosti v skladu z uredbo, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti, v katerih so nastopile okoliščine, na katere delodajalci iz teh dejavnosti z razumnimi ukrepi niso mogli vplivati in ne preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na obseg svojega poslovanja ter s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela svojim delavcem.
(2)
Vlada v sklepu iz prvega odstavka tega člena določi tudi dogodke, zaradi katerih so nastopile okoliščine, ki vplivajo na poslovanje delodajalcev ter obdobje, v katerem delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom in uveljavlja delno povračilo nadomestila plače v skladu s tem poglavjem.
13. člen
(aktivacija ukrepa)
(1)
Sprejetje sklepa iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko vladi predlaga ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi:
-
predhodnega predloga ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ki mu je priloženo utemeljeno poročilo glede stanja in razmer v gospodarstvu z utemeljitvijo, zakaj delodajalci negativnega vpliva teh okoliščin na obseg svojega poslovanja niso mogli predvideti in ga z razumnimi ukrepi ali prilagoditvami preprečiti. Poročilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati tudi analizo ključnih finančnih in strukturnih kazalnikov po dejavnostih ter primerjavo teh kazalnikov s trendi v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) ali širše, in analizo kazalnika gospodarske klime, ki ga objavlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS), vključno s posameznimi kazalniki zaupanja v predelovalni dejavnosti, storitveni dejavnosti, trgovini na drobno in gradbeništvu;