TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

• Tožbi se ugodi tako, da se odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-17/2018/46 z dne 14. 1. 2022 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Kumulativni test zahteva presojo tako vsebinske povezanosti dokumenta s kazenskim pregonom kot tudi njegove lokacije v dokumentarnem gradivu državnega tožilstva. Toženka se je v svoji odločitvi omejila zgolj na ugotovitev, da dokumenti ne izhajajo iz konkretnega postopka, ni pa ugotovila, ali so vsebinsko povezani s pristojnostmi državnega tožilstva pri kazenskem pregonu v širšem smislu, torej ali so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. Prav tako ni ugotovila njihove dejanske lokacije v dokumentarnem gradivu državnega tožilstva, torej ali se nahajajo v spisih, vpisnikih, imenikih ali evidencah v smislu 181. člena ZDT-1. Brez ugotovitve obeh elementov kumulativnega testa ni mogoče zaključiti, ali se uporabi specialna ureditev ZDT-1 ali splošna ureditev ZDIJZ, in posledično tudi ne, kateri organ je pristojen za odločanje o dostopu.

Če toženka meni, da je dokument izvzet iz dometa 181. člena ZDT-1, mora v obrazložitvi podati utemeljeno argumentacijo, zakaj ga šteje za dokument, ki ne spada pod specialno ureditev državnega tožilstva. Pri tem mora uporabiti celoten kumulativni test. Najprej mora ugotoviti vsebinsko povezanost dokumenta s kazenskim pregonom s presojo, ali je dokument potreben za odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj oziroma za druge pristojnosti državnega tožilstva iz prvega odstavka 19. člena ZDT-1, kot to določa prvi odstavek 180. člena ZDT-1. Nato mora ugotoviti lokacijo dokumenta v dokumentarnem gradivu državnega tožilstva, torej ali se nahaja v spisih, vpisnikih, imenikih ali evidencah v smislu prvega odstavka 181. člena ZDT-1.

Dokumenti, ki niso vsebinsko povezani s kazenskim pregonom v smislu prvega odstavka 180. člena ZDT-1, ne izkazujejo iste stopnje občutljivosti in zato ni utemeljenega razloga, da bi za njih veljala posebna procesna ureditev dostopa namesto splošnega režima transparentnosti delovanja državnih organov, ki ga zagotavlja ZDIJZ.