TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

Pri prodaji poslovnih deležev v družbah z omejeno odgovornostjo se je med pomembnejšimi fazami tovrstnih pravnih poslov oblikovala faza skrbnega pregleda družbe. Izvedba skrbnega pregleda družbe potencialnemu kupcu poslovnega deleža omogoča, da se seznani z različnimi okoliščinami, povezanimi z družbo, v kateri namerava kupiti in pridobiti poslovni delež. Na podlagi izvedenega skrbnega pregleda lahko potencialni kupec poslovnega deleža sprejme informirano odločitev o tem, ali je sploh pripravljen nadaljevati nakup poslovnega deleža oziroma, če se za to odloči, pod katerimi pogoji ga je pripravljen kupiti. Zato je izvedba skrbnega pregleda družbe primarno v interesu potencialnega kupca poslovnega deleža.

Kljub temu je skrbni pregled družbe s strani potencialnega kupca poslovnega deleža v nekaterih vidikih tudi v interesu potencialnega prodajalca poslovnega deleža. S tem ko potencialni prodajalec poslovnega deleža potencialnemu kupcu omogoči oziroma zagotovi izvedbo skrbnega pregleda družbe, v okviru tega pa razkritje izbranih informacij oziroma dokumentacije glede družbe in njenih lastnosti, poveča informiranost potencialnega kupca poslovnega deleža glede lastnosti oziroma značilnosti družbe. S tem potencialni prodajalec poslovnega deleža načeloma omeji svojo odgovornost do potencialnega kupca poslovnega deleža v zvezi z lastnostmi oziroma značilnostmi družbe, s katerimi se je kupec poslovnega deleža seznanil oziroma bi se mogel seznaniti pri skrbnem pregledu.

Čeprav se v zvezi z izvedbo skrbnega pregleda običajno izpostavljajo interesi ter pravice in obveznosti potencialnega prodajalca in kupca poslovnega deleža, je pri tem treba upoštevati še interesse ter pravice in obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo, v zvezi s katero se izvaja skrbni pregled. Sama družba je namreč pomemben deležnik takega postopka skrbnega pregleda, saj v postopku skrbnega pregleda razkriva informacije oziroma dokumentacijo, s tem pa ključno vpliva na to, katere informacije in dokumentacijo bo razkrila potencialnemu kupcu poslovnega deleža v okviru skrbnega pregleda ter kako.

Pričujoči prispevek se osredotoča na položaj družbe z omejeno odgovornostjo v okviru skrbnega pregleda ter na njene pravice in obveznosti v tem postopku. Zato uvodoma obravnavamo, ali in pod katerimi pogoji ima družba obveznost razkrivanja informacij in dokumentacije za potrebe skrbnega pregleda. Nadalje glede na ugotovitve v zvezi z morebitno obveznostjo družbe, da razkrije informacije in dokumentacijo za potrebe skrbnega pregleda družbe, obravnavamo način razkrivanja informacij in dokumentacije za potrebe skrbnega pregleda družbe – najprej pa obveznosti družbe glede tehničnega načina, na katerega mora družba ob morebitni obveznosti razkritja informacij in dokumentacije te razkriti v okviru skrbnega pregleda.

Glede na to, da skrbni pregled od družbe zahteva razkritje številnih informacij oziroma obsežne dokumentacije, je dodatna obremenitev za družbo oziroma za njeno poslovodstvo, pri čemer potencialni vstop novega družbenika, predvsem pri prodaji obvladujočih poslovnih deležev, lahko vodi v spremembe na vodstvenih položajih v družbi. Zato poslovodstvo družbe oziroma drugi vodstveni kadri niso vedno naklonjeni skrbnemu pregledu družbe oziroma razkrivanju obsežnih informacij oziroma dokumentacije v okviru skrbnega pregleda družbe. Posledično so možna razkritja informacij in dokumentacije, ki ne zajema vseh za skrbni pregled družbe relevantnih informacij oziroma dokumentov. Zato v prispevku predstavimo način razkritja informacij in dokumentacije v okviru skrbnega pregleda tudi z vsebinskega vidika.

Pričujoči prispevek poskuša potrditi raziskovalno hipotezo, da ima družba obveznost razkritja informacij in dokumentacije za skrbni pregled družbe, pri čemer mora informacije in dokumentacijo razkriti na način, ki omogoča celovito seznanitev z zahtevanimi informacijami in dokumentacijo.

2. OBVEZNOST RAZKRIVANJA INFORMACIJ IN DOKUMENTACIJE ZA SKRBNI PREGLED

Prvo vprašanje, ki se postavlja v zvezi s sodelovanjem družbe v postopku skrbnega pregleda, je, ali je družba, v zvezi s katero se opravlja skrbni pregled, sploh dolžna sodelovati v takem postopku z razkritjem informacij in dokumentacije ter, če je, na kateri pravni podlagi je vzpostavljena taka obveznost družbe. S tem povezano je tudi vprašanje, v razmerju do katerega izmed ključnih subjektov v postopku prodaje poslovnega deleža – prodajalca ali kupca – ima družba obveznosti glede razkrivanja informacij in dokumentacije za potrebe skrbnega pregleda.

2.1. Informacijska pravica družbenika

2.1.1. Splošno o razkrivanju informacij in dokumentacije v okviru informacijske pravice družbenika

V družbah z omejeno odgovornostjo imajo njihovi družbeniki številne članske oziroma korporacijske pravice, ki jih je mogoče splošno razdeliti na premoženjske in upravljavske pravice. Za učinkovito izvrševanje omenjenih pravic pa mora biti družbenik ustrezno informiran glede zadev družbe, tako da lahko sprejme informirane odločitve glede izvrševanja svojih članskih oziroma korporacijskih upravičenj. V zvezi s pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise se v pravni teoriji poudarja, da je pravica do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise ena izmed pomembnejših so(upravljavskih) pravic družbenikov, ki je nujna predpostavka oziroma celo jamstvo odgovornega odločanja in nadzora družbenikov. Zato jo je mogoče šti za eno izmed temeljnih članskih oziroma korporacijskih pravic.¹

Iz omenjenih razlogov veljavni predpisi družbenikom v družbah z omejeno odgovornostjo zagotavljajo široko pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise. V prvem odstavku 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je tako določeno, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Pritem je treba poudariti, da pravica do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise ni odvisna od velikosti poslovnega deleža posameznega družbenika,² kar pomeni, da pripada tudi manjšinskim družbenikom.

Namen pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise je omogočiti družbeniku, da pridobi relevantne informacije, na podlagi katerih lahko učinkovito izvaja siceršnja korporacijska oziroma članska upravičenja.³ S pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise ima družbenik zagotovljeno, da se pouči o zadevah družbe in seznani z okoliščinami, na podlagi katerih lahko ugotovi, v kolikšni meri je dosegel svoje interese v družbi oziroma v kolikšni meri bo te interese še lahko dosegel v prihodnosti.⁴

Iz tega je mogoče ugotoviti, da pravica do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise po eni strani predstavlja korporacijsko oziroma člansko pravico, namenjeno podpori družbenikovemu izvrševanju preostalih korporacijskih oziroma članskih upravičenj, po drugi strani pa gre za samostojno korporacijsko oziroma člansko pravico družbenika, saj njeno uresničevanje ni pogojeno z izvrševanjem drugih korporacijskih oziroma članskih pravic.⁵ Pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise lahko torej družbenik uresničuje neodvisno od izvrševanja drugih korporacijskih oziroma članskih pravic.⁶

2.1.2. Upravičenci do informacijske pravice družbenika

Pravica do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise je osebna korporacijska oziroma članska pravica družbenika, kar pomeni, da jo posamezni subjekt pridobi s trenutkom, ko pridobi status družbenika, to pravico pa ima, vse dokler mu status družbenika ne preneha.⁷ Seveda je pri tem pomembno, da družbeniki pogosto nimajo ustreznega znanja, ki bi jim omogočalo strokovno preučitev posredovanih informacij oziroma zagotovljene dokumentacije. Zato je pomembno, da pri izvrševanju pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise družbeniku lahko pomagajo tretje osebe, ki imajo ustrezno strokovno znanje, kot so na primer odvetniki, računovodski ali davčni svetovalci in druge ustrezno usposobljene osebe.⁸

Na pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise se ne more-ta sklicevati ne bivši družbenik, tudi če se zahteva nanaša na zadeve iz obdobja, ko je bil družbenik družbe,⁹ ne bodoči družbenik, tudi če je že sklenjen zavezovalni pravni posel za pridobitev poslovnega deleža v družbi,¹⁰ še manj pa torej, če se šele zanima za nakup poslovnega deleža.¹¹ Družba z omejeno odgovornostjo torej nima obveznosti potencialnemu kupcu poslovnega deleža razkriti informacij oziroma omogočiti vpogleda v knjige in spise za potrebe skrbnega pregleda družbe na podlagi njemu lastne zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise po prvem odstavku 512. člena ZGD-1.

Te mora družba z omejeno odgovornostjo razkriti potencialnemu prodajalcu poslovnega deleža, ki je trenutni družbenik družbe, saj ima ta sebi lastno pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise po prvem odstavku 512. člena ZGD-1. Seveda to velja, le če v zvezi z zahtevo potencialnega prodajalca poslovnega deleža oziroma družbenika družbe niso podani zavrnitveni razlogi, podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.

Potencialni prodajalec poslovnega deleža lahko po pridobitvi informacij oziroma dokumentacije družbe to deli s potencialnim kupcem poslovnega deleža, in to zaradi izvedbe skrbnega pregleda družbe,¹² saj načeloma ni dolžan zase zadržati pridobljenih informacij oziroma dokumentacije.¹³ V takem primeru mora potencialni prodajalec poslovnega deleža spoštovati predpise s področja varovanja poslovnih skrivnosti družbe, kar pomeni, da mora zagotoviti ustrezno varstvo informacij in dokumentacije družbe pri potencialnem kupcu poslovnega deleža, s katerim želi deliti pridobljene informacije oziroma dokumentacijo.

Poleg omenjene možnosti, po kateri potencialni kupec poslovnega deleža pridobi informacije oziroma dokumentacijo družbe posredno, prek potencialnega prodajalca poslovnega deleža, obstaja tudi možnost za potencialnega kupca poslovnega deleža, da pridobi informacijo oziroma dokumentacijo od družbe neposredno. Čeprav družbeniki ne morejo odcepiti in prenesti na tretje osebe posameznih korporacijskih oziroma članskih pravic, jih načeloma smejo uresničevati prek tretjih oseb,¹⁴ in sicer tako, da tretje osebe te korporacijske oziroma članske pravice – v predmetnem primeru pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise – uresničujejo v imenu in za račun družbenikov kot njihovi pooblaščenci.¹⁵ Če potencialni prodajalec poslovnega deleža pooblasti potencialnega kupca poslovnega deleža, da kot njegov pooblaščenec v razmerju do družbe uresničuje pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise, se vzpostavi tudi obveznost družbe, da potencialnemu kupcu poslovnega deleža kot pooblaščencu trenutnega družbenika družbe zagotovi informacije oziroma vpogled v knjige in spise po prvem odstavku 512. člena ZGD-1. Mora pa potencialni kupec poslovnega deleža svoja upravičenja za zastopanje ustrezno izkazati (na primer z ustreznim pooblastilom za zastopanje, ki ga poda potencialni prodajalec poslovnega deleža).

V zadnjem primeru je treba dodati, da pri izvrševanju pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise kot pooblaščenec trenutnega družbenika družbe potencialni kupec poslovnega deleža ni povsem svoboden. Z dogovorom med potencialnimi strankama prodaje poslovnega deleža in podajo pooblastila za uresničevanje pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise v razmerju do družbe se med potencialnimi strankama prodaje poslovnega deleža vzpostavi mandatno razmerje. V okviru takega mandatnega razmerja pa je potencialni kupec poslovnega deleža dolžan ravnati v skladu z dogovorom, ki ga je sklenil s potencialnim prodajalcem poslovnega deleža.

2.1.3. Omejitve razkrivanja informacij in dokumentacije v okviru informacijske pravice družbenika

Pravica družbenika do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise je v veljavnih predpisih zastavljena zelo široko, upoštevajoč načelo, da naj ne bi bilo nobenih skrivnosti med družbo in družbenikom.¹⁶ Družbenik naj bi torej imel pravico pridobiti informacije oziroma vpogledati v knjige in spise glede vseh zadev družbe, ki so relevantne za družbenika. Glede na pomembnost pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise pravna teorija tudi izpostavlja, da je pravica do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise po prvem odstavku 512. člena ZGD-1 določena kogentno in je z družbeno pogodbo tudi ob morebitnem soglasju vseh družbenikov ni dopustno omejevati.¹⁷ Seveda pa je z družbeno pogodbo dopustno podrobneje urediti način izvrševanja pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise, če se pri urejanju njenega izvrševanja ne poseže v substanco pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise.¹⁸

Tudi ob sicer široko zastavljeni pravici do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise pa obstajajo okoliščine, v katerih družbi ni treba ugoditi zahtevi družbenika za informacije oziroma vpogled v knjige in spise. Po stališčih pravne teorije sme namreč družba zavrniti zahtevo družbenika za informacije oziroma vpogled v knjige in spise iz posebnega in splošnih zavrnitvenih razlogov.¹⁹

2.1.3.1. Posebni zavrnitveni razlog

Posebni zavrnitveni razlog je urejen v drugem odstavku 512. člena ZGD-1, ki določa, da sme poslovodstvo zavrniti zahtevo za informacije oziroma vpogled v knjige in spise, če je verjetno, da bi družbenik tako pridobljene informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Posebni zavrnitveni razlog po drugem odstavku 512. člena ZGD-1 je torej podan, če sta kumulativno izpolnjeni subjektivna predpostavka (tj. obstoj nevarnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe) in objektivna predpostavka (tj. nevarnost, da bi s tako uporabo informacij družbenik družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo), med njima pa je podana tudi vzročna zveza.²⁰

Glede utemeljenosti subjektivne predpostavke je treba poudariti, da je pravica do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise, za razliko od drugih korporacijskih oziroma članskih pravic, pravica, ki jo družbenik uresničuje v svojem lastnem interesu.²¹ Posledično družbenik pri izvrševanju te pravice načeloma ni dolžan postaviti interesov družbe pred svoje lastne interese.²² Zato je treba subjektivno predpostavko glede zavrnitve dostopa do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise razlagati tako, da gre za namen uporabe informacije v nasprotju z interesi družbe, če zahtevane informacije družbenik ne bi mogel uporabiti za uresničevanje kakšnega svojega interesa, ki ga ima kot družbenik, ampak za uresničevanje nekega drugega in družbenistvu v družbi tujega interesa.²³ To pomeni, da ne gre za družbi tuj namen že, če naj bi bila informacija uporabljena v nasprotju z interesi družbe, ampak šele, če ta tudi v ničemer ne bi mogla služiti legitimnim interesom družbenika kot družbenika družbe.²⁴

Pri ugotavljanju izpolnjenosti subjektivne predpostavke se tako običajno ni mogoče izogniti oceni predvidenega ravnanja družbenika, če bi ta od družbe pridobil zahtevano informacijo.²⁵ Mora pa ta ocena temeljiti na dejanskih, družbi znanih okoliščinah, iz teh pa mora izhajati verjetnost, da bo družbenik uporabl informacijo v nasprotju z interesi družbe, pri čemer naj se ne bi upoštevalo družbenikovega namena v zvezi s tem.²⁶ Družba mora namreč konkretizirano ugotoviti občutljivost zahtevanih informacij in okoliščine, iz katerih izhaja občutna prizadetost katerega izmed interesov družbe.²⁷

Subjektivna predpostavka kot ena izmed dveh predpostavk posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 torej zahteva, da na podlagi družbenikove zahteve pridobljene informacije v ničemer ne bi mogle služiti legitimnim interesom družbenika kot družbenika. Družbenik pa ima kot imetnik poslovnega deleža tudi pravico do razpolaganja s svojim poslovnim deležem in s tem legitimni interes, da učinkovito uresniči to pravico. Uresničitev pravice do razpolaganja s poslovnim deležem običajno zahteva predhoden skrbni pregled družbe s strani potencialnega kupca, ki se želi pred sklenitvijo pogodbe o prodaji poslovnega deleža seznaniti z določenimi okoliščinami v zvezi z družbo.

Če je zahteva za informacije oziroma vpogled v knjige in spise družbe podana zaradi izvedbe skrbnega pregleda družbe, namenjenega učinkoviti uresničitvi družbenikove pravice do razpolaganja s poslovnim deležem, je tako mogoče ugotoviti, da bodo informacije, pridobljene z uresničitvijo pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise, služile legitimnim interesom družbenika kot družbenika.²⁸ To pomeni, da pri izvedbi skrbnega pregleda družbe subjektivna predpostavka posebnega zavrnitvenega razloga načeloma ne more biti podana, družbenikove zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise pa ni mogoče zavrniti na podlagi posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1.

Tudi če bi bila podana subjektivna predpostavka, bi morala biti za utemeljeno zavrnitev zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise iz posebnega zavrnitvenega razloga izpolnjena še objektivna predpostavka. Ta je v nevarnosti, da bi s pridobljenimi informacijami družbenik družbi ali z njo povezani družbi občutno škodil, pri čemer je treba občutno škodo, ki lahko nastane družbi ali z njo povezani družbi, kot del objektivne predpostavke posebnega zavrnitvenega razloga razlagati širše kot škodo v smislu pravno priznane škode po določilih OZ-ja.²⁹ Zadošča namreč že občutna prizadetost kakršnega koli interesa družbe ali z njo povezane družbe, tudi če ne izpolnjuje pogojev za pravno priznano škodo,³⁰ pri čemer mora biti škoda občutna, konkretizirana in verjetna.³¹ Torej ni nujno, da bi bila ugotovljena prizadetost kakšnega neposrednega ekonomskega interesa družbe, mora pa biti podana konkretna nevarnost, zgolj abstraktna nevarnost za to ne zadošča.³²

2.1.3.2. Splošni zavrnitveni razlogi

Poleg posebnega zavrnitvenega razloga je možna zavrnitev zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise tudi iz nekaterih drugih razlogov, ki sicer niso urejeni z veljavnimi predpisi. Ti zavrnitveni razlogi so poznani kot splošni zavrnitveni razlogi, mednje pa je mogoče uvrstiti predvsem (i) splošne predpostavke, (ii) nemožnost izpolnitve, (iii) dolžnost lojalnosti in (iv) zlorabo pravice.

Splošne predpostavke za utemeljenost družbenikove zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise izhajajo iz prvega odstavka 512. člena ZGD-1. Zaradi neizpolnjevanja splošnih predpostavk je, upoštevajoč omenjeno določbo, zahtevo za informacije oziroma vpogled v knjige in spise mogoče zavrniti, (i) če jo v svojem imenu uveljavlja kdo, ki ni družbenik družbe, (ii) če se zahteva ne nanaša na zadeve družbe³³ oziroma (iii) če informacije niso potrebne za izvajanje družbenikovih korporacijskih oziroma članskih upravičenj.³⁴

Nadalje lahko ugotovimo, da se lahko zgodi, da družba zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise objektivno gledano ne more izpolniti. Po sami naravi stvari namreč družba ni dolžna ravnati v skladu z zahtevo za informacije oziroma vpogled v knjige in spise, če izpolnitev takšne zahteve ni mogoča,³⁵ pri čemer je nemožnost izpolnitve lahko podana z dejanskimi ali pravnimi razlogi. V zvezi z dejansko nemožnostjo izpolnitve je pri tem treba upoštevati, da ne zadostuje, da družba nima zahtevanih informacij oziroma knjig in spisov, temveč mora biti podan položaj, v katerem si družba informacij oziroma knjig in spisov tudi ne more priskrbeti.³⁶ Podobno mora družba glede pravne nemožnosti izpolnitve zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise, če je to mogoče, sprejeti ustrezne ukrepe, ki odpravijo pravno nemožnost izpolnitve zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise.

Družbeniki družb z omejeno odgovornostjo imajo v razmerju do družbe poleg določenih korporacijskih oziroma članskih upravičenj še nekaj obveznosti. Med drugim se od družbenikov zahteva, da so lojalni družbi, katere družbeniki so. V okviru omenjene dolžnosti lojalnosti pa mora uveljavljanje pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise ustrezati po eni strani načelu obzirnosti in po drugi načelu sorazmernosti.³⁷

V skladu z načelom obzirnosti sme družbenik od družbe zahtevati le informacije, potrebne za to, da družbenik zadosti svojemu interesu po informaciji na za družbo najobzirnejši način.³⁸ Upoštevaje načelo sorazmernosti, pa družbenik od družbe z omejeno odgovornostjo ne sme zahtevati informacij oziroma vpogleda v knjige in spise, če bi bila obremenitev družbe in poseg v njene interese v nesorazmerju z interesom, ki ga ima družbenik v zvezi z zahtevanimi informacijami, zlasti če bi zagotovitev informacij oziroma vpogleda v knjige in spise od družbe zahtevala nesorazmerne stroške.³⁹

Zadnji izmed splošnih zavrnitvenih razlogov je podan, če družbenik svojo pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise zlorablja.⁴⁰ V zvezi s tem je treba poudariti, da družbenik ni dolžan utemeljevati svojega interesa za prejem informacij oziroma vpogled v knjige in spise, vendar pa je vprašanje njegovega interesa lahko relevantno v okviru ugotavljanja materialnih predpostavk upravičenosti zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise, saj je le formalno uveljavljanje pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise dejansko zloraba pravice.⁴¹

2.1.4. Pristojnost za zavrnitev zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise

Družbo z omejeno odgovornostjo v pravnem prometu zastopa njeno poslovođstvo, ki načeloma za družbo pravno veljavno izraža njeno voljo. Nekatera ravnanja oziroma odločitve poslovođstva družbe v imenu družbe pa so lahko predmet sprejema ustreznih odločitev družbenikov oziroma skupščine kot najvišjega organa upravljanja znotraj družbe. Tako je tudi v nekaterih primerih zavrnitve oziroma odobritve zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise.

Če se skrbni pregled družbe izvede na podlagi pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise družbenika, se tako ob neposredni zahtevi družbenika kot tudi ob zahtevi potencialnega kupca poslovnega deleža kot pooblaščenca družbenika zahteva za informacije oziroma vpogled v knjige in spise naslovi na družbo oziroma njeno poslovođstvo. Poslovođstvo družbe mora takšno zahtevo za informacije oziroma vpogled v knjige in spise obravnavati ter odločiti o tem, ali je zahteva utemeljena oziroma ali je podan kateri izmed zavrnitvenih razlogov in je treba zahtevo zavrniti.

Če se poslovodstvo odloči za zavrnitev zahteve iz posebnega zavrnitvenega razloga, mora ustrezno upoštevati tudi voljo oziroma odločitve družbenikov. V drugem odstavku 512. člena ZGD-1 je namreč izrecno določeno, da pri oceni poslovođstva o tem, da je podan poseben zavrnitveni razlog za zavrnitev zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise, o dokončni zavrnitvi zahteve odločajo družbeniki, pri čemer se za takšno odločitev družbenikov ne zahteva posebna obličnost.⁴² Odločitev skupščine družbenikov družbe pa ni nujno potrebna, če se poslovođstvo družbe odloči za zavrnitev zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise iz splošnih zavrnitvenih razlogov. Zakonska zahteva odločitve družbenikov se namreč nanaša le na odločitev glede izpolnjenosti posebnega zavrnitvenega razloga, ne pa tudi glede splošnih zavrnitvenih razlogov.⁴³

V zvezi z zahtevo za informacije oziroma vpogled v knjige in spise je treba dodati še možnost, da družbeniki sprejmejo sklep, s katerim družbi oziroma njenemu poslovođstvu naložijo razkritje določenih informacij oziroma vpogled v knjige in spise, tudi če morebiti niso izpolnjeni pogoji za dostop do informacij oziroma vpogled v knjige in spise iz 512. člena ZGD-1. V družbi z omejeno odgovornostjo imajo njeni družbeniki načelno pravico poslovođstvu podati določena obvezna navodila, ki jih je to načeloma dolžno spoštovati in izvršiti.⁴⁴ Če bi v takem primeru družbi s posredovanjem informacij oziroma zagotovitvijo vpogleda v knjige in spise nastala škoda, pa je poslovođstvo skladno s tretjim odstavkom 263. člena ZGD-1 v zvezi s šestim odstavkom 515. člena ZGD-1 družbi ni dolžno povrniti.

2.1.5. Možnost zavrnitve zahteve pri zahtevi za potrebe skrbnega pregleda družbe

Glede na ugotovitve o možnosti zavrnitve zahteve za posredovanje informacij oziroma vpogled v knjige in spise so mogoče tudi splošne ugotovitve o možnosti družbe, da zavrne zahtevo za posredovanje informacij oziroma vpogled v knjige in spise za potrebe skrbnega pregleda družbe. Pri tem je seveda treba upoštevati, da se posamezni primeri v svojih značilnostih razlikujejo, v nekaterih pa so lahko podane specifične okoliščine, kar pomeni, da je treba preučiti izpolnjenost predpostavk za zavrnitev zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise v vsakem posameznem primeru, upoštevaje dane okoliščine posameznega primera.

Na splošni ravni je mogoče ugotoviti, da bodo pri družbenikovi zahtevi za informacije oziroma vpogled v knjige in spise družbe za potrebe skrbnega pregleda družbe, namenjenega uspešni uresničitvi družbenikove pravice do odsvojitve poslovnega deleža, informacije, pridobljene z uresničitvijo pravice do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise, služile legitimnim interesom družbenika kot družbenika družbe z omejeno odgovornostjo.⁴⁵ V zvezi s posebnim zavrnitvenim razlogom je tako mogoče nadalje ugotoviti, da vsaj subjektivna predpostavka za zavrnitev družbenikove zahteve za informacije ter vpogled v knjige in spise družbe v takih okoliščinah na splošni ravni ne bo podana, družbenikove zahteve pa ni dopustno zavrniti na podlagi posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1.

Glede objektivne predpostavke posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 si je pri skrbnem pregledu družbe mogoče zamisliti situacije, v katerih bi bila ta lahko izpolnjena. Izpolnjenost te predpostavke je treba presojati v vsakem posameznem primeru glede na vse okoliščine takega primera, zaradi česar splošnih ugotovitev glede izpolnjenosti te predpostavke ni mogoče podati. Tudi če bi se v posameznem primeru ugotovilo, da je objektivna predpostavka posebnega zavrnitvenega razloga izpolnjena, pa bi za zavrnitev zahteve družbenika za informacije oziroma vpogled v knjige in spise morali biti podani še subjektivna predpostavka in vzročna zveza.

Upoštevaje navedene ugotovitve glede subjektivne in objektivne predpostavke, je mogoče ugotoviti, da načeloma zavrnitev zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise na podlagi posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 ni dopustna. Možni pa so primeri, v katerih bi družba smela v celoti ali delno zavrniti zahtevo za informacije oziroma vpogled v knjige in spise iz splošnih zavrnitvenih razlogov.

Taka utemeljena zavrnitev zahteve iz splošnega zavrnitvenega razloga bi na primer bila mogoča, če bi potencialni kupec poslovnega deleža v svojem lastnem imenu zahteval, da se mu posredujejo informacije oziroma omogoči vpogled v knjige in spise za izvedbo skrbnega pregleda družbe. Seveda pa taka zavrnitev ne bi prišla v poštev, če bi potencialni kupec poslovnega deleža uresničeval pravico do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise v imenu potencialnega prodajalca poslovnega deleža kot njegov pooblaščenec.

Nadalje bi bila zavrnitev zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise iz splošnega zavrnitvenega razloga možna tudi, če se zahteva ne bi nanašala na zadeve družbe. Prav tako bi bila podana možnost vsaj delne zavrnitve zahteve za informacije oziroma vpogled v knjige in spise, če bi bil seznam zahtevanih informacij oziroma dokumentacije preobsežen, kar bi pomenilo nesorazmerno obremenitev družbe pri zbiranju in pripravi zahtevanih informacij oziroma dokumentacije. Pri tem je treba upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera, vključno s tem, da se ob zaznanih določenih tveganjih oziroma nepravilnostih v zvezi s posamezno zadevo družbe ustrezno poveča tudi interes družbenika oziroma potencialnega kupca poslovnega deleža za razkritje informacij oziroma dovolitev vpogleda v knjige in spise glede take zadeve. To pomeni, da se upravičenost družbe za zavrnitev posameznih zahtev med izvajanjem skrbnega pregleda družbe glede na prepoznana tveganja oziroma nepravilnosti lahko spreminja.

Celoten članek je dostopen za naročnike!