TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

II. Obsojenka je dolžna plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Zagovorniki z očitkom, da namen kaznovanja ni in ne more biti finančno motiviran, spregledajo, da je predmet, socioetična vsebina in zavarovana dobrina predmetnega kaznivega dejanja premoženje. In namen kaznovanja je v takih primerih v prisili, ki zasleduje uvid v storjen kazniv poseg v premoženje drugega. Že na tem mestu je zato dodati, da vzorno in nekonfliktno obnašanje obsojenke v zavodu za prestajanje kazni, vključno z 250 izposojenimi in zatrjevano prebranimi knjigami, s pričakovanim uvidom v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem nima nobene relevantne povezave.

Kar se od storilcev kaznivih dejanj zoper premoženje in zatorej tudi od obsojenke pričakuje je uvid v posledice kaznivega posega v premoženje drugega, ki se bo izkazoval z iskrenim namenom povrnitve škode oškodovancu, nenazadnje vsaj s kontaktom z njim, kar obsojenka zaenkrat še ni naredila.

ČetrtI odstavek 86. člena KZ-1 govori o obsojencu, ki mu je s tem alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni omogočeno, da ″še naprej dela ali se izobražuje″. Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih zaposlitev oziroma v ta namen sklenjenih zaposlitev.