Nalaganje dokumenta...
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 104-4647/2009, stran 14194 DATUM OBJAVE: 18.12.2009
RS 104-4647/2009
4647. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt in 70/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4 in 17/08 (21/08 – popr.)), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 64/95, 31/97, 68/97 in 31/06), 3. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08) in 18. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 25. redni seji dne 10. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka
I. UVODNE DOLOČBE
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu odloka: javnega vodovoda), ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu odloka: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
Gospodinjstvo je posameznik ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu oziroma stanovanjski enoti, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca.
2.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
3.
Izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu odloka: izvajalec) je pravna oseba, samostojni podjetnik ali drug zasebni pravni subjekt, ki kot upravljavec vodovoda izvaja storitve javne službe na določenem območju občine v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno pogodbo. Izvajalec upravlja z vodovodi v lasti občine, ki jih ima v najemu ali z vodovodi v zasebni lasti.
4.
Izvajalec lastne oskrbe s pitno vodo je pravna ali fizična oseba, s katerim so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda in, ki ga za upravljavca zasebnega vodovoda potrdi občina.
5.
Javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih.
6.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
7.
Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
8.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
9.
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
10.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
11.
Obračunsko obdobje je obdobje med dvema zaporednima odčitkoma vodomera.
12.
Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja.
13.
Obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (20. 4. 2006).
14.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega uporabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
15.
Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območjih skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.
16.
Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
17.
Predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke.
18.
Priključitev na javni vodovod je spojitev vodovodnega priključka s cevjo javnega vodovoda.
19.
Priključek stavbe (v nadaljnjem besedilu odloka: vodovodni priključek) je del stavbe in je v lasti lastnika stavbe. Sestavljen je najmanj iz:
-
priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
-
dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, ki je položena v zaščitno cev,
-
vodomernega jaška,
-
ventila pred in za obračunskim vodomerom,
-
čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa in
-
obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
20.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
21.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
22.
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališče, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem hidravlično ločen od drugih vodovodov.
23.
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
24.
Uporabnik vode iz javnega vodovoda (v nadaljnjem besedilu odloka: uporabnik) je vsaka fizična oseba ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali drug pravni subjekt, ki je lastnik ali posestnik zemljišča in/ali objekta oziroma delov objekta na območju občine, priključenega na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda ali uporablja vodo iz hidrantnega omrežja za potrebe požarnega varstva ali koristi storitve javne službe.
25.
Upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
26.
Vodovod s statusom javnega vodovoda je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava, katerega število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem oziroma zmogljivost oskrbe s pitno vodo, dosega število in/ali količino, ko se za tako oskrbovano območje oskrba s pitno vodo zagotavlja s storitvami javne službe.
27.
Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
28.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
29.
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
Vse določbe tega odloka, ki se nanašajo na upravljanje javnega vodovoda in izvajanje javne službe na vodovodih v lasti občine, veljajo tudi za upravljanje zasebnih vodovodov in upravljavce zasebnih vodovodov in vodovodov s statusom javnega vodovoda, kolikor ta odlok ali državni predpis ne določata drugače ali posebno.
II. OBMOČJA IN NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN UPRAVLJANJE VODOVODOV
Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem, ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan. Območja občine, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, so določena in označena v topografski karti, ki je priloga št. 1 tega odloka.
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe »oskrba s pitno vodo« praviloma v obliki koncesionirane gospodarske javne službe. Gospodarsko javno službo opravlja izvajalec, ki se za vodovodne sisteme v lasti občine izbere po postopku, kot ga določa zakon. Izvajalec izvaja storitve javne službe na določenem območju občine skladno s predpisi in v obsegu ter v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno (koncesijsko) pogodbo. Izvajalec ima vodovod v upravljanju in v najemu na podlagi pogodbe o prenosu le-tega v upravljanje in v najem, ki jo skleneta lastnik vodovoda in izvajalec.
V primeru, da se na določenem geografsko zaključenem območju oskrba s pitno vodo izvaja kot storitev javne službe, infrastruktura pa je v zasebni lasti, lastniki infrastrukture lahko sami oblikujejo organizacijsko obliko upravljanja ali izberejo upravljavca, ki je izvajalec javne službe za to oskrbovalno območje. Oseba zasebnega prava, ki je oblikovana ali izbrana kot upravljavec, poda občini vlogo o zainteresiranosti za opravljanje storitev izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za določeno oskrbovalno območje, na katerem vodovodna infrastruktura ni v lasti občine. Če tako narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva na določenem oskrbovalnem območju, lahko občina storitev izvajalca javne službe neposredno z odlokom prenese v opravljanje zasebnim, zadružnim ali drugim pravno organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin. Postopek določitve izvajalca na podlagi vloge o zainteresiranosti in na podlagi neposrednega prenosa poteka po predpisu, ki ureja gospodarske javne službe.
Če lastniki infrastrukture, ki ima status javnega vodovoda ne oblikujejo organizacijske oblike upravljanja ali ne izberejo upravljavca, upravljavca za tako oskrbovalno območje določi občina. V tem primeru se za upravljavca določi izvajalec javne službe, ki upravlja z vodovodnim sistemom v lasti občine. Izvajalec ima tak vodovod v upravljanju na podlagi pogodbe o prenosu le-tega v upravljanje, ki jo skleneta lastnik/i vodovoda in izvajalec po pravnomočnosti upravne odločbe o določitvi upravljavca – izvajalca.
Na poselitvenih območjih, kjer se iz posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem, ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan, se oskrba s pitno vodo zagotavlja preko vodovodov, ki so v zasebni lasti, na podlagi določb državnih predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in tega odloka. Na teh območjih se oskrba z vodo zagotavlja kot lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Oskrba s pitno vodo se izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.
V primeru, da se infrastruktura zasebnega vodovoda ali njen del uporablja tudi za transport vode med dvema sistemoma za oskrbo s pitno vodo v lasti občine, lastnik/i dopuščajo transport vode na podlagi pogodbe. Vzdrževanje tega dela zasebnega vodovoda in stroški obratovanja za ta del zasebnega vodovoda se delijo na podlagi sorazmerne rabe zasebnega dela vodovoda.
Če zasebni vodovod oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, mora imeti upravljavca. Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina določi za upravljavca zasebnega vodovoda izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
Upravljavec zasebnega vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo zagotoviti:
1.
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2.
redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
3.
vzdrževanje hidrantnega omrežja zasebnega vodovoda, vključno s hidranti, ki so nanj priključeni;
4.
nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
5.
monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
6.
obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga enkrat letno, na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, organizira izvajalec javne službe;
7.
meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
III. OSKRBOVALNI STANDARDI
V okviru storitev javne službe mora izvajalec na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti standard oskrbe s pitno vodo, kot ga določa predpis o oskrbi s pitno vodo (Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, v nadaljevanju: pravilnik).
Monitoring kemijskega stanja vodnega vira se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.
Izvajalec na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo organizira njihovo stalno izobraževanje. Stalno izobraževanje se opravi praviloma enkrat letno, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti izvajanje vseh zahtev iz pravilnika.
IV. NAČRTOVANJE VODOVODA
Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod. V nasprotnem je potrebno upoštevati določila o racionalni rabi vode, kot to določa pravilnik.
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov priključenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.
Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Izvajalec v sodelovanju z lastnikom vodovoda podrobneje opredeli rezervne vodne vire in njihovo zmogljivost oskrbe s pitno vodo v programu oskrbe s pitno vodo.
Predvideno poselitveno območje mora biti opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami pravilnika, pred dajanjem novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v uporabo, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
V. OBJEKTI IN OPREMA ZA OSKRBO S PITNO VODO
Objekti in oprema javnega vodovoda so:
1.
sekundarni vodovod:
-
omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na oskrbovalnem območju;
-
omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
-
omrežje za vzdrževanje javnih površin;
-
črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
-
naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
2.
primarni vodovod:
-
zajetja, vodnjaki, črpališča, prečrpališča, vrtine;
-
vodohrani;
-
raztežilniki;
-
cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
-
naprave za čiščenje, pripravo in kontrolo vode na primarnem omrežju.
3.
transportni vodovod:
-
objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
-
transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov uporabnikov pitne vode;
-
vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, raztežilniki, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam.
Investicije in investicijsko vzdrževanje javnih vodovodov, ki služijo izvajanju storitev javne službe, so v pristojnosti občine. Finančna sredstva se načrtujejo in zagotavljajo v proračunu občine skladno z zakonom, ki ureja javne finance.
Investicije in investicijsko vzdrževanje zasebnih vodovodov in zasebnih vodovodov, ki so po pravilniku pridobili status javnega vodovoda, so v pristojnosti lastnika oziroma lastnikov. Finančna sredstva zagotavlja/jo lastnik/i.
Objekti in oprema v lasti uporabnika so:
1.
vodovodni priključek;
2.
obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3.
interna vodovodna in hidrantna napeljava, ki jo od vodovodnega priključka ločuje obračunski vodomer (merilno mesto);
4.
vodomerni jašek, v katerem je nameščen vodomer;
5.
interni hidranti, interni odštevalni vodomeri, oprema za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, oprema za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druga oprema, ki je nameščena za obračunskim vodomerom.
Navedeni objekti in oprema so v lasti uporabnika, zato je uporabnik dolžan zagotoviti njihovo načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje in nositi vse s tem povezane stroške.
Vodomerni jašek z vodomerom mora biti za vse novogradnje nameščen izven stavbe, razen v primerih, ko to ni mogoče. Primeroma: strnjena gradnja ob ulici ali cesti oziroma vodotoku, vgradnja v že obstoječe stavbe.
Izvajalec v okviru izvajanja storitev javne službe vzdržuje vodovodne priključke oziroma dele vodovodnih priključkov v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Lastnik objekta, najemnik objekta oziroma oseba, ki ima objekt v posesti, mora izvajalcu dopustiti preverjanje izvedbe, delovanje ter vzdrževanje vodovodnega priključka.
Ceno za vzdrževanje vodovodnih priključkov oziroma delov vodovodnih priključkov plačujejo uporabniki skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe.
VI. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo vodovodnega priključka na sekundarni vodovod. Vodovodni priključek je last lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. Vsaka stavba ali gradbeno inženirski objekt ima praviloma en vodovodni priključek.
Priključitev na javni vodovod lahko izvede samo izvajalec. Priključitev na javni vodovod je dovoljena na podlagi soglasja, ki ga izda izvajalec v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in s tem odlokom.
Izvajalec izda soglasje za priključitev, če:
-
uporabnik predloži izvajalcu dokazila, ki jih določa zakonodaja in občinski predpisi,
-
so zagotovljene zadostne zmogljivosti obstoječih vodnih virov,
-
je zagotovljena ustrezna zmogljivost javnega vodovoda in
-
se z izdajo soglasja ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo obstoječim uporabnikom.
Montažo vodomera sme izvesti le izvajalec. Prva namestitev vodomera na obstoječem vodovodnem priključku se izvede na stroške lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna. Priključitev mora biti opravljena v roku šestih mesecev po obvestilu izvajalca. Izvajalec mora lastnike obstoječih stavb, kot bodoče uporabnike takoj po nastanku možnosti za priklop obvestiti, da je priključitev njegovih stavb na javni vodovod obvezna in jim določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev. Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z javnim vodovodom, je lastna oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena le, dokler ni zagotovljenih možnosti za priključitev stavb na javni vodovod.
Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, izvajalcu dovoliti prehod.
Če po posegu v zemljišče, kjer je položen vodovodni priključek, povrnitev v prvotno stanje ni uspešna in zaradi vzdrževanja vodovodnega priključka nastane škoda, jo trpi lastnik vodovodnega priključka oziroma jo lastniku zemljišča poravna lastnik vodovodnega priključka.
Izvajalec priključi stavbo na javni vodovod in začne dobavljati vodo, če lastnik stavbe:
-
izpolnjuje vse pogoje iz soglasij in predloži predpisano dokumentacijo;
-
predloži veljavno gradbeno dovoljenje za stavbo, razen če je bila stavba zgrajena pred letom 1967;
-
predloži potrdilo o plačanem komunalnem prispevku, razen v primerih, ko se komunalni prispevek odmerja po uradni dolžnosti;
-
poda naročilo za izvedbo priključitve.
Izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na predvidenem poselitvenem območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
Izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če bi se s tem poslabšali pogoji oskrbe z vodo obstoječih uporabnikov ali bi priključitev vplivala na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.
Izvajalec po izvedeni priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov, na podlagi zapisnika o priključitvi.