Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (ŠEN-16 IG in VRH-01 IG)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 31-1351/2016, stran 4586 DATUM OBJAVE: 29.4.2016

RS 31-1351/2016

1351. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (ŠEN-16 IG in VRH-01 IG)
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in v skladu s 104. členom Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07, 102/09) ter 95. členom Poslovnika Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 23/07, 102/09) je Občinski svet Občine Šentrupert na 12. redni seji dne 20. 4. 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za 
območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (ŠEN-16 IG in VRH-01 IG)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1)

S tem odlokom se, ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 81/13, 94/13 – tehn. popr.) (v nadaljevanju OPN Šentrupert), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (ŠEN-16 IG in VRH-01 IG) (v nadaljevanju OPPN), ki ga je v decembru 2015 izdelalo podjetje Matrika svetovanje, prostorske storitve, d.o.o., pod številko projekta OPPN-001/2015-ŠEN. Odgovorni projektant projekta je Peter Lovšin, u.d.i.a., IZSA – P-0038.

(2)

Ob sprejetju OPPN za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (ŠEN-16 IG in VRH-01 IG), preneha veljati Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert (Uradni list RS, št. 50/93).

2. člen

(vsebina odloka)

(1)

Ta odlok določa:
Opis in umestitev prostorske ureditve, zasnovo projektnih rešitev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.

(2)

Sestavine OPPN-ja iz prejšnjega odstavka so podrobneje navedene v 3. členu tega odloka.

3. člen

(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje besedilni del, kartografski del:
I. Odlok o OPPN
Besedilo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
II. Kartografski del: Merilo
List 1
Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine
M 1:2000
List 2
Lega prostorske ureditve v širšem območju
M 1:1000
List 3
Geodetski načrt
M 1:1000
List 4
Prikaz vplivov in povezav v širšem prostoru
M 1:2000
List 5
Načrt komunalne in energetske infrastrukture 
M 1:1000
List 6
Načrt ureditve
M 1:1000
List 7
Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami
M 1:1000
List 8
Značilna prereza 
M 1:x
List 9
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:1000
List 10
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 
M 1:1000
List 11 
Razporeditev javnih in privatnih površin
M 1:1000
List 12 
Etapnost izvedbe
M 1:1000
III. Priloge OPPN:

-

Povzetek za javnost;

-

Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;

-

Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;

-

Seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora;

-

Smernice nosilcev urejanja prostora.

4. člen

(območje OPPN)
a) Usmeritve iz OPN za OPPN
Po OPN Šentrupert je enota urejanja prostora ŠEN-16 IG in VRH-01 IG, po podrobnejši namenski rabi predvidena za gospodarsko cono.
Območje OPPN se nahaja na jugovzhodnem delu naselja Šentrupert, pod Farovškim hribom in med potokom Bistrica. Dovoz do gospodarske cone poteka po novi in še nedokončani dovozni cesti, ki se priključi na lokalno cesto s št. odseka 425311. Nova cesta poteka ob gospodarski coni, na koncu pa je predviden most čez potok Bistrica.
b.) Meja območja urejanja z OPPN
Ureditveno območje se nahaja na jugovzhodnem delu naselja Šentrupert, pod Farovškim hribom in med potokom Bistrica. Območje OPPN v celoti obsega zemljišča s parc. št. 136/5, 136/24, 136/31, 136/33, 136/34, 136/35, 136/36, 136/38, 136/39, 136/40, 136/41, 136/42, 136/43, 136/44, 136/45, 136/46, 136/47, 136/48, 136/49, 136/50, 136/51, 136/52, 136/54, 136/60, 136/61, 136/62, 136/63, 136/64, 136/65, 136/66, 136/67, 136/68, 136/69, 136/70, 136/71, 136/73, 136/74, 136/75, 136/76, 3983/28, 3983/29, 3983/30, 3983/32, 3983/33, 3983/34 in 3983/35 vse k.o. Šentrupert ter delno zajema zemljišča s parc. št. 136/1, 136/4, 136/7, 136/26, 1279/2, 1280, 279/4, 3981/1 in 3983/5 vse k.o. Šentrupert. Območje OPPN obsega površino 20.180,93 m2.
Območje obdelave je prikazano na grafičnih prilogah List št. 1. in List št. 2.

II. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(umestitev prostorske ureditve v prostor)
V spremembah in dopolnitvah ZN (zazidalnega načrta) je predvidena malenkostna sprememba parcelacije in izvedba nove komunalne, energetske in prometne infrastrukture in pogoji za gradnjo objektov. Novi objekti se bodo komunalno navezali na obstoječe komunalne sisteme, ki potekajo v bližini območja.

6. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1)

Na obravnavanem območju se že izvajajo gradnje po veljavnem ZN. Skoraj celotno območje je že nasuto in dvignjeno na nivo stoletne poplavne vode potoka Bistrica. Preostali še ne nasuti del, se nasuje na isti nivo kot preostali del. Gospodarska cona je že opremljena z električnim in TK omrežjem, vodovodno omrežje pa je potrebno še predvideti. Cestna povezava do cone je izvedena z makadamskim nasutjem.

(2)

Urbanistično oblikovanje zemljišč, namenjenih za gradnjo, in območij za razvoj objekta je skladno s prikazi ureditve območja prikazano v grafični prilogi, list št. 6. Upoštevati je potrebno razporeditev območij za razvoj objektov, cesto z elementi, dostope do objektov ter elemente za zakoličbo novih parcel. Območje OPPN se prometno navezuje preko še nedokončane nove ceste na lokalno cesto s št. odseka 425311.

(3)

Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.

(4)

Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je prikazano v grafični prilogi »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« (list št. 9).

7. člen

(predvidene ureditve in parcelacija)

(1)

Območje OPPN obsega območje stavbnih zemljišč, ceste, pešpoti, zelenim površinam in parcelo, kjer stoji transformatorska postaja.

(2)

Ureditveno območje OPPN-ja je razdeljeno na deset parcel, in sicer:

-

parcela ceste (P1),

-

parcela transformatorske postaje (P2),

-

parcele namenjene gradnji objektov (P3-P8),

-

parcela namenjena zelenim površinam (P9),

-

parcela namenjena zelenim površinam in peš potki ob vodotoku (P10).

(3)

Pri parcelaciji so dovoljene tolerance. Parcelacija znotraj območja OPPN se lahko tudi spremeni, če so podani razlogi za parcelacijo oziroma združitev parcel.

(4)

Parcelna meja ceste, ki meji z Farovškim hribom ni merodajna in se odparcelira, po končani izgradnji ceste.

(5)

Urbanistično oblikovanje zemljišč, namenjenih za gradnjo, je prikazano v grafični prilogi »Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami« (list št. 7).

III. POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV

8. člen

(zemljišče namenjeno za gradnjo objektov)

(1)

Na posameznem zemljišču, namenjenemu za gradnjo, so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

-

proizvodne dejavnosti,

-

trgovina, storitve, gostinstvo,

-

gradbeništvo,

-

poslovni prostori (pisarne),

-

kvartarne dejavnosti,

-

šport in rekreacija,

-

v območju bivanje ni dopustno.

(2)

Dopustne so naslednje vrste posegov:

-

za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,

-

odstranitve objektov,

-

spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,

-

novogradnje objektov,

-

postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,

-

ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),

-

vodnogospodarske ureditve.

(3)

Objekte je dovoljeno graditi le na območju za razvoj objekta. Možna je gradnja tudi bližje parcelni meji s soglasjem soseda.

(4)

Objekti se morajo graditi znotraj območja za razvoj objekta. Odmik območja za razvoj objekta, od parcelne meje je 1,5 m. Napušči in balkoni lahko segajo čez črtkano črto, ki prikazuje območje za razvoj objekta. Manjši odmik od parcelne meje je dovoljen s soglasjem soseda, vendar mora biti zagotovljeno dovolj prostora za rabo in vzdrževanje objekta in požarna varnost med dvema objektoma.

(5)

Območje za razvoj objektov je razvidno na načrtu ureditve, list 6.

(6)

Na zemljiščih namenjenih za gradnjo objektov je dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, pripadajoče infrastrukture, nasipanje, vkop in dostopne ceste (dvorišče). Enostavni in nezahtevni objekti se lahko z eno stranico stikajo z glavnim objektom in se jih lahko gradi tudi izven območja za razvoj objekta in sicer do 1 m od parcelne meje. S soglasjem soseda, se lahko nezahtevne in enostavne objekte gradi do parcelne meje.

(7)

Dovoljena je postavitev ograj in opornih/podpornih zidov do max. višine 1,5 m. Ograje in oporni/podporni zidovi naj bodo praviloma postavljeni na posestne meje zemljišč namenjenih za gradnjo, brez odmikov od sosednje parcele, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je treba upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.

(8)

Ob vodotoku Bistrica je potrebno upoštevati varovalni pas v širini 5 m od zgornjega roba brežine, ki se ga ohranja brez ureditev in objektov.