na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o probaciji (ZPro)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 27-1439/2017, stran 3946 DATUM OBJAVE: 2.6.2017
VELJAVNOST: od 17.6.2017 / UPORABA: od 17.6.2017
RS 27-1439/2017
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 25.2.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: AKTUALEN.
1439. Zakon o probaciji (ZPro)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o probaciji (ZPro)
o razglasitvi Zakona o probaciji (ZPro)
Razglašam Zakon o probaciji (ZPro), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. maja 2017.
Št. 003-02-5/2017-11
Ljubljana, dne 1. junija 2017
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O PROBACIJI (ZPro)
O PROBACIJI (ZPro)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta zakon ureja namen, opredelitev in vsebino probacije, način izvajanja probacije, organe, pristojne za njeno izvajanje, ter njihove naloge.
(2)
Za osumljenca ali osumljenko, obdolženca ali obdolženko, storilca ali storilko, obsojenca ali obsojenko, ki so vključeni v probacijo, se v tem zakonu uporablja enoten izraz oseba, vključena v probacijo (v nadaljnjem besedilu: oseba).
2. člen
(opredelitev in vsebina probacije)
(1)
Probacija je izvrševanje pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, dela v splošno korist kot načina izvršitve kazni zapora ali denarne kazni ter hišnega zapora na podlagi sodne odločbe po kazenskem zakoniku, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom na podlagi odločbe komisije za pogojni odpust po kazenskem zakoniku, dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem pregonu, naloge odprave ali poravnave škode pri odloženem pregonu na podlagi sklepa ali sporazuma državnega tožilca po zakonu, ki ureja kazenski postopek (v nadaljnjem besedilu: sankcija).
(2)
Probacija se izvršuje v skupnosti in vključuje omejitve svobode z naložitvijo pogojev in obveznosti, ki jih izreče organ iz prejšnjega odstavka.
(3)
Za osebe, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, je probacija usmerjena v pomoč, varstvo ali nadzor oseb z namenom zmanjšanja ponovitve kaznivega dejanja in uspešnega vključevanja v družbo.
(4)
Uprava Republike Slovenije za probacijo (v nadaljnjem besedilu: uprava) s strokovno obravnavo osebam, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, nudi pomoč pri identifikaciji vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja, pri njihovem odpravljanju, pomoč pri razreševanju osebnih stisk in težav, pomoč pri urejanju življenjskih okoliščin in vzpostavljanju sprejemljivih oblik vedenja. Strokovna obravnava lahko vključuje tudi spremljanje vedenja oseb v različnih življenjskih okoljih z namenom prepoznavanja in odpravljanja tistih oblik vedenja, ki ovirajo uspešno vključevanje v družbo.
3. člen
(prekrški)
Uprava organizira, vodi in nadzoruje izvrševanje dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške.
4. člen
(zagotavljanje pogojev za izvrševanje probacije)
Republika Slovenija zagotavlja pogoje za izvrševanje probacije, za delovanje uprave in za izvajanje programov, v katere se vključujejo osebe v skladu z njihovimi potrebami in izrečeno sankcijo.
5. člen
(temeljna načela)
Probacija se izvaja ob upoštevanju načela:
-
zakonitosti (pri izvajanju sankcij se osebam lahko naložijo le tiste obveznosti ali omejitve, ki so izrečene z odločbo ali drugim aktom, ki je podlaga za njihovo izvajanje),
-
prostovoljnega soglasja in sodelovanja osebe pri sankcijah, ki se nanjo nanašajo,
-
spoštovanja človekovih pravic osebe,
-
spoštovanja človekovih pravic žrtev kaznivih dejanj,
-
nediskriminacije glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, invalidnost, spolno usmerjenost, politično ali drugo prepričanje, narodnost ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali kakšno drugo okoliščino,
-
sodelovanja z drugimi javnimi ali zasebnimi organizacijami ali skupnostmi,
-
dostopnosti, nepristranskosti in učinkovitosti pritožbenih postopkov,
-
rednega spremljanja in nadzorstva nad delom uprave.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI OSEB
6. člen
(pravice osebe)
(1)
Osebi je zagotovljeno varstvo osebnosti in tajnost osebnih podatkov.
(2)
Oseba ima pravico sodelovati pri pripravi osebnega načrta.
(3)
Oseba ima pravico seznaniti se z vsebino poročila, ki ga probacijska enota pripravi zaradi izvrševanja probacijske naloge ali na zahtevo državnega tožilca, sodišča ali komisije za pogojni odpust.
(4)
Oseba ima pravico zahtevati in pridobiti informacije v zvezi z izvrševanjem sankcij, ki so mu naložene in jih izvršuje uprava, ter v zvezi z razpoložljivimi oblikami pomoči.
(5)
Oseba se lahko vključuje tudi v druge programe in aktivnosti, ki jih organizira uprava.
(6)
Oseba, ki meni, da so ji bile med izvajanjem probacijskih nalog kršene temeljne človekove pravice, lahko zahteva sodno varstvo. Zahtevo za sodno varstvo oseba vloži na okrožno sodišče, na območju katerega deluje probacijska enota. V zvezi s postopkom za sodno varstvo se smiselno uporabljajo določbe o sodnem varstvu obsojencev po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(7)
Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, ima oseba pravico pritožiti se pri direktorju ali direktorici uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor). Če oseba ne dobi odgovora v 30 dneh od vložitve pritožbe ali če se ne strinja z odločitvijo direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). V primeru ugotovljenih kršitev in nepravilnosti naloži ministrstvo upravi njihovo odpravo.
7. člen
(obveznosti osebe)
Za uspešno izvrševanje probacijske naloge mora oseba:
1.
izpolnjevati obveznosti in navodila, ki ji jih je naložilo sodišče, državni tožilec ali komisija za pogojni odpust, ter obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, sklenjenega v postopku poravnavanja;
2.
sodelovati pri izdelavi ocene dejavnikov tveganja in potreb;
3.
sodelovati pri pripravi osebnega načrta;
4.
izpolnjevati obveznosti in navodila, določene v osebnem načrtu;
5.
sodelovati s svetovalcem, vzdrževati stike, se udeleževati dogovorjenih obravnav ter se redno odzivati na pozive in vabila;
6.
nemudoma sporočiti spremembo naslova stalnega ali začasnega bivališča, bolniško odsotnost in druge podatke, pomembne za izvrševanje probacije;
7.
navajati resnične podatke, potrebne za izvrševanje probacijske naloge.
7.a člen
(določitev svetovalca)
Vodja probacijske enote za vsako osebo v dveh delovnih dneh od prejema pravnega akta oziroma od prejema poziva zavoda za prestajanje kazni zapora za sodelovanje pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom izmed probacijskih uslužbencev ali uslužbenk (v nadaljnjem besedilu: probacijski uslužbenec) določi svetovalko ali svetovalca (v nadaljnjem besedilu: svetovalec), ki izvršuje probacijsko nalogo.
7.b člen
(identifikacija ter seznanitev osebe s pravicami in obveznostmi)
(1)
Svetovalec ob prvem srečanju preveri identiteto osebe, ji pojasni razlog identifikacije in zahteva vpogled v uradni identifikacijski dokument s fotografijo. Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme svetovalec zahtevati, da se odkrije, da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto. Če svetovalec dvomi o pristnosti javne listine, ali če je oseba nima, ali identitete ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, sme svetovalec ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti z uporabo drugih listin, ob pomoči drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga identificirana oseba, ki je varen in glede na okoliščine najprimernejši. Če svetovalec ne more ugotoviti identitete osebe, zahteva ugotovitev identitete od policije.
(2)
Svetovalec po opravljenem preverjanju identitete pojasni osebi potek probacijske naloge ter jo seznani z njenimi pravicami in obveznostmi ter posledicami nesodelovanja. Oseba s podpisom potrdi, da je seznanjena z obveznostmi, pravicami in posledicami nesodelovanja pri izvrševanju probacijske naloge.
III. IZVAJANJE PROBACIJE
1. Splošno
8. člen
(organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge)
Probacijske enote izvajajo probacijske naloge na podlagi naslednjih zahtev ali odločitev organov, ki zahtevajo izvršitev teh nalog (v nadaljnjem besedilu: organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge):
-
zahteve državnega tožilca za pripravo poročila o storilcu zaradi odstopa ovadbe ali obtožnega predloga in pripravo sporazuma v postopu poravnavanja, zaradi priprave navodil in določitev nalog v primeru odloženega kazenskega pregona ali za pripravo poročila zaradi priprave sporazuma o priznanju krivde,
-
zahteve sodišča za pripravo poročila o osebi zaradi nadomestitve kazni s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, ali izvršitve kazni z izvrševanjem dela v splošno korist ali hišnim zaporom,
-
zahteve zavoda, ki izvršuje kazen zapora, pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom,
-
pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča o pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, ali o izvršitvi dela v splošno korist ali hišnega zapora,
-
sklepa državnega tožilca o odložitvi kazenskega pregona ali sporazuma, sklenjenega v postopku poravnavanja,
-
ali odločbe komisije za pogojni odpust o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom.
9. člen
(probacijske naloge)
Probacijske enote izvajajo naslednje probacijske naloge:
1.
priprava poročila državnemu tožilcu za odločitev o odstopu ovadbe ali obtožnega predloga v postopek poravnavanja in pripravo sporazuma,
2.
priprava poročila državnemu tožilcu o storilcu za odločitev o uvedbi pregona ali za pripravo navodil ter določitev nalog v primeru odložitve kazenskega pregona,
3.
priprava poročila državnemu tožilcu o storilcu zaradi priprave sporazuma o priznanju krivde,
4.
priprava in vodenje naloge odprava ali poravnave škode pri odloženem kazenskem pregonu,
5.
priprava poročila za sodišče zaradi odločitve o izbiri kazenske sankcije in varstvenega nadzorstva,
6.
izvrševanje varstvenega nadzorstva pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom,
7.
izvrševanje varstvenega nadzorstva pri pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom,
8.
izvrševanje hišnega zapora,
9.
organizacija, vodenje in nadzor izvrševanja dela v splošno korist,
10.
sodelovanje z zavodom za prestajanje kazni zapora pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom.
10. člen
(pravilnik)
Podrobnejšo vsebino in način izvrševanja probacijskih nalog, nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, poročanje in vodenje dokumentacije predpiše ministrica ali minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), s pravilnikom.
11. člen
(pravni akt)
Organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, odločbo ali sporazum o pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, o opravljanju dela v splošno korist, o hišnem zaporu ali izpolnitvi določenih nalog, o odloženem pregonu ali sporazum o poravnavanju (v nadaljnjem besedilu: pravni akt) posreduje probacijski enoti takoj, najpozneje pa v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe oziroma sklenitve sporazuma.
12. člen
(poziv osebi)
(1)
Po prejemu pravnega akta iz prejšnjega člena probacijska enota začne izvajati potrebne aktivnosti in najpozneje v osmih dneh od prejema pravnega akta, v primeru hišnega zapora pa od prejema obvestila zavoda za prestajanje kazni zapora, pozove osebo, da se zglasi na probacijski enoti z namenom priprave osebnega načrta. V pozivu na zglasitev mora biti oseba opozorjena na svoje obveznosti in o možnih posledicah, če se pozivu ne odzove, ali če ne sodeluje pri izvajanju probacijske naloge. Ob zglasitvi na probacijski enoti se preveri istovetnost osebe.
(2)
Če se oseba v osmih dneh od dneva, ko je bila pozvana na probacijsko enoto, ne zglasi ali ne sporoči upravičenih razlogov za svoj izostanek, ali če ji poziva na zglasitev ni bilo mogoče vročiti na naslovu, ki ga je dala organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, probacijska enota o tem obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge in je izrekel sankcijo.
(3)
Če organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, po prejemu obvestila o izostanku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da se oseba na probacijski enoti ni zglasila iz razlogov, ki bi opravičili njen izostanek, ali da kljub danemu soglasju ni pripravljena sodelovati pri izvajanju probacijske naloge in da zaradi tega niso več podani pogoji za njeno izvajanje, ravna v skladu z zakonom, po katerem ji je bila sankcija izrečena, in o svoji odločitvi v roku osmih dni od prejema obvestila obvesti probacijsko enoto.
13. člen
(ocena dejavnikov tveganja in potreb)
(1)
Svetovalec izdela oceno dejavnikov tveganja in potreb zaradi priprave osebnega načrta, kadar pravni akt vsebuje varstveno nadzorstvo daljše od šestih mesecev in za izdelavo poročila za sodišče ali državnega tožilca.
(2)
Za pripravo ocene dejavnikov tveganja in potreb iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo osebni podatki iz zbirke podatkov o osebah, ki jo uprava vodi na podlagi 37. člena tega zakona ter drugi podatki, ki niso osebni podatki.
(3)
Svetovalec lahko izdela oceno dejavnikov tveganja in potreb tudi v drugih primerih, če meni, da je to potrebno za uspešno izvrševanje varstvenega nadzorstva.
14. člen
(določitev svetovalca)
(1)
Vodja probacijske enote za vsako osebo v roku, ki ne sme biti daljši od dveh delovnih dni od prejema pravnega akta, izmed probacijskih uslužbencev določi svetovalko ali svetovalca (v nadaljnjem besedilu: svetovalec), ki skupaj z osebo pripravi osebni načrt.
(2)
Kadar zavod za prestajanje kazni zapora pozove probacijsko enoto k sodelovanju v skladu s 26. členom tega zakona, določi vodja probacijske enote svetovalca v dveh delovnih dneh od prejema poziva zavoda.
14.a člen
(izvrševanje probacijske naloge)
(1)
Med izvrševanjem probacijske naloge morata svetovalec in oseba vzdrževati redne stike. Vrsta in pogostost stikov se določita glede na vrsto probacijske naloge, tveganja in potrebe osebe.
(2)
Stiki so osebni stiki in drugi stiki.
(3)
Osebni stiki so neposredni stiki med osebo in svetovalcem in se izvajajo v obliki individualnih razgovorov ali skupinskih srečanj. Potekajo lahko v probacijski enoti, pri izvajalcih individualnih ali skupinskih socialnovarstvenih, izobraževalnih, psihosocialnih, zdravstvenih ali drugih ustreznih programov, ki jih izvajajo državni organi, nevladne organizacije ali druge pravne ali fizične osebe, lahko pa tudi na domu osebe ali na drugih mestih.
(4)
Drugi stiki so stiki, ki se izvajajo po sredstvih elektronskih komunikacij, ki omogočajo naknadno izkazovanje, da je bil stik vzpostavljen, in stiki ob izvajanju nadzora.
(5)
Način določanja vrste in pogostosti stikov podrobneje določi minister s pravilnikom.
15. člen
(osebni načrt)
(1)
Osebni načrt je individualizirani način izvrševanja sankcije, ki jo je določil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge.
(2)
Osebni načrt se pripravi glede na vrsto probacijske naloge na podlagi ocene dejavnikov tveganja, kadar je ta obvezna, razgovora z osebo, individualnih potreb ter okoliščin osebe in osebnih podatkov iz zbirke podatkov o osebah iz prve alineje drugega odstavka 37. člena tega zakona ter drugih podatkov, ki niso osebni podatki.
(3)
V osebnem načrtu se opredelijo stiki med osebo in svetovalcem, morebitni izvajalci sankcij in cilji za obravnavo dejavnikov tveganja in potreb ter trajanje probacijske naloge.
(4)
Osebni načrt se med izvrševanjem probacijske naloge lahko spreminja in dopolnjuje.
(5)
Osebni načrt, pri katerem je ocena dejavnikov tveganja in potreb obvezna, potrdi vodja probacijske enote najpozneje v 60 dneh, osebni načrt, pri katerem ocena dejavnikov tveganja in potreb ni obvezna, pa najpozneje v 30 dneh od prve zglasitve osebe na probacijski enoti.
(6)
Oseba s podpisom potrdi, da se strinja z vsebino osebnega načrta. Če oseba osebnega načrta ne podpiše, probacijska enota o tem obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ki lahko v skladu z zakonom, po katerem ji je bila sankcija izrečena, prekliče izrečeno sankcijo, na kar mora biti oseba opozorjena ob pripravi osebnega načrta.
16. člen
(spremljanje naloženih obveznosti)
(1)
Kadar je oseba napotena na delo v splošno korist ali kadar osebni načrt vsebuje tudi izvrševanje posameznih navodil, morajo izvajalci sankcij, pri katerih se naloge izvršujejo, probacijski enoti v skladu z dogovorom poročati o poteku izvajanja navodil za posamezno osebo.
(1)
Svetovalec spremlja in nadzira, ali oseba izpolnjuje obveznosti, ki so ji bile naložene, ter hkrati opozarja osebo na morebitna odstopanja od izpolnjevanja naloženih obveznosti.
(2)
Izvajalci sankcij, pri katerih se izvršuje delo v splošno korist ali izvaja navodilo organa, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ali pri katerih se izvršujejo druge naloge ali navodila, dogovorjena z osebnim načrtom, morajo v skladu z dogovorom iz petega odstavka 22. člena tega zakona probacijski enoti poročati o poteku izvajanja naloženih obveznosti za posamezno osebo.
(3)
O izvrševanju probacijskih nalog iz 6., 7., 8. in 9. točke 9. člena tega zakona probacijska enota poroča organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, vsakih šest mesecev. Rok za izdelavo poročila začne teči naslednji dan od dneva prejema pravnega akta.
(4)
V poročilu iz prejšnjega odstavka lahko probacijska enota glede na uspešnost izvrševanja varstvenega nadzorstva ali navodil, naloženih ob varstvenem nadzorstvu, predlaga spremembo ali odpravo navodil ali ustavitev varstvenega nadzorstva.
(5)
Kadar se izvršuje delo v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške, ali zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali kadar se izvršuje probacijska naloga odprava ali poravnava škode pri odloženem kazenskem pregonu, probacijska enota pripravi le končno poročilo o poteku probacijske naloge.
(6)
Ob koncu probacijske naloge probacijska enota izdela končno poročilo o njenem poteku in ga pošlje organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, v petnajstih dneh od dneva opravljene naloge.
17. člen
(posledice neizpolnjevanja naloženih obveznosti)
(1)
Za neizpolnjevanje naloženih obveznosti se šteje, če oseba v celoti ali deloma ne izpolnjuje obveznosti, določenih s pravnim aktom ali osebnim načrtom, ne izpolnjuje naloženih navodil ali kako drugače krši naložene obveznosti, zlasti pa kadar: