TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Glede zavrženja tožnikove prošnje za priznanje mednarodne zaščite in odločitve, da je za njeno nadaljnjo obravnavo odgovorna Hrvaška (1. in 2. točka izreka izpodbijanega sklepa), se toženka pravilno sklicuje na Uredbo Dublin III in ZMZ-1.

Točka 3 izreka izpodbijanega sklepa, ki določa predajo tožnika Hrvaški in časovne okvire tega postopka, pa toženka utemeljuje na Uredbi 2024/1351. Treba je pritrditi tožniku, da takšno postopanje tožene stranke pomeni napačno uporabo materialnega prava. Toženka bi namreč morala celotno odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, torej tudi glede predaje tožnika, utemeljiti na določbah Uredbe Dublin III. Vendar pa navedba v izreku izpodbijanega sklepa, da se rok za predajo lahko podaljša na največ tri leta, če zaradi pobega tožnika ali drugih upravičenih razlogov predaje ne bo mogoče izvesti v šestmesečnem roku, na tožnikov pravni položaj neposredno ne vpliva in je pojasnilne narave.  To (še) ni razlog, da bi sodišče tožbi ugodilo, saj prva alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1 določa, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, če spozna, da je izpodbijani upravni akt sicer nezakonit, vendar ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist.