109. člen
(Ocena ogroženosti za posamezne naravne in druge nesreče)
(1)
Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč.
(2)
Potresna ogroženost: Občina Kamnik leži na obrobju Ljubljanske kotline, katero sekajo potresno še vedno aktivni tektonski prelomi, ki pomenijo potencialno potresno območje. V občini so možni potresi do 8 stopnje po MCS lestvici.
(3)
Ekološke nesreče: Ob potresu obstaja vedno tudi velika nevarnost uhajanja nevarnih snovi v okolje. Iz tega vidika je ogroženo predvsem mesto Kamnik (Kemična industrija Kamnik).
(4)
Poplavna ogroženost: Poplavljajo predvsem vodotoki Kamniška Bistrica, Nevljica in Motnišnica v večjem delu svojega toka. Večja poplavna ogroženost naselij je zgolj ob reki Kamniški Bistrici (Perovo ter delno Zgornje Stranje in Godič, kakor tudi Kamnik, Šmarca, Stahovica in deli ostalih naselij). Manjša poplavna ogroženost je ob Nevljici (severni del Nevelj, Vrhpolje in posamezni objekti v drugih naseljih), ob Črni v naselju Črna pri Kamniku, ob Bistričici (posamezni objekti v naseljih ob vodotoku) in Motnišnici (posamezni objekti v Motniku).
(5)
Erozijska ogroženost: Na večjem delu območja Občine Kamnik so zaznavni ali manj razviti erozijski procesi (I. in II. stopnja erodiranosti). Tretjino ozemlja predstavljajo nestabilne in pogojno stabilne zemljine, ki predstavljajo k plazenju nagnjena območja, kjer je nevarnost plazov ob veliki namočenosti tal z vodo velika in stalna. Številna so erozijska žarišča in območja skalnih podorov. V Kamniško-Savinjskih Alpah je zmerno ogroženo površje tudi zaradi snežnih plazov.
(6)
Požarna ogroženost: V Občini Kamnik je v osrednjem delu nevarnost požara v naravi majhna, v visokogorju pa sorazmerno velika.
(7)
Vododeficitarna območja: V občini kot vododeficitarno območje lahko opredelimo predvsem območje Velike planine, kjer so omejene količine pitne vode velik omejitveni faktor za razvoj turizma in športnih dejavnosti.
(8)
Druge naravne nesreče so še viharji in ujme s točo, žled, suša. Večja škoda se lahko pojavlja v smrekovih in borovih gozdovih v hribovitih in gorskih območjih, ki so manj odporna od listavcev tako proti snegolomom kot proti viharjem.