93. člen
(Splošne usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1)
Na področju kmetijstva je cilj razvoja kmetijstva v smeri ekstenzivne proizvodnje, ob cilju varovanja okolja in pridelavi zdrave hrane. Treba je ohranjati kmetijske dejavnosti in varovati kmetijska zemljišča pred zaraščanjem. Pri tem gre v veliki meri za ohranjanje tradicionalnih kmetijskih panog.
(2)
V Občini Kamnik kmetijska zemljišča zavzemajo dobro tretjino vseh površin. Od tega jih le manjši del leži v ravninskem delu. Kar 80% kmetijskih površin leži v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Kmetijstvo je pomembno v funkciji vzdrževanja poseljenosti podeželja, ohranjanja kulturne krajine (planine, ohranjanje razmerja med gozdnimi in kmetijskimi površinami ...) in biotske raznovrstnosti (avtohtone pasme, stare sadne sorte ipd.).
(3)
Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(4)
Ključni potenciali za razvoj kmetijstva v občini so:
(5)
Na področju živinoreje se usmerja proizvodnjo z mleka na meso, ki je delovno manj zahtevna. Predvsem v hribovitih območjih je treba poskrbeti za alternativne možnosti reje domačih živali, kot so: reja krav dojilj in rejnic, pašna reja mladih živali, reja volov, reja konj, reja drobnice, reja avtohtone pasme. Pašna reja mladih živali lahko dodatno preprečuje zaraščanje in ohranjanje kultiviranih kmetijskih zemljišč. V ta namen se lahko bolj okrepi t.i. uslužnostna paša mladih živali, kjer rejec ne pase le svojih živali. Tovrstna dejavnost je zlasti primerna za kmetije na vodovarstvenih območjih. Reja drobnice je lahko uspešna tržna niša, zanimiva je tudi navezava konjereje na rekreacijo in turizem.
(6)
Poljedelstvo postaja pomembno v usmeritvi pridelovanja opuščenih žit in prehransko zelo iskanih proizvodov (ajda, pira), energetskih rastlin ter pridelovanje ozimnih žit, še posebej na vodovarstvenih območjih. Pridelava koruze povečuje tveganje za izpiranje nitratov v nižje plasti tal, zato bi bilo treba delež koruze v kolobarju zmanjšati.
(7)
Možnosti razvoja sadjarstva so v ohranjanju starih visokodebelnih sadovnjakov, v novih, sodobnejših nasadih (s starimi in novimi sortami), oživitvi starih sušilnic sadja ter utrditvi ugleda kamniškega sadjarstva z vzpostavitvijo muzeja starih sort sadja na prostem. Zlasti je pomembna ponudba kakovostnega sadja in njegovih produktov domačim in okoliškim prebivalcem. Dolgoročni cilj je organizirati pridelavo, predelavo in prodajo sadja in izdelkov v takem obsegu, da bo omogočala dodaten dohodek na kmetijah.
(8)
Na kmetijah se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki so vezane na delo s kmetijsko mehanizacijo, turizem na kmetijah v povezavi z ostalimi dopolnilnimi dejavnostmi (predelava mleka, dodelava medu, domače obrti, izobraževanje na kmetijah, turistično vodenje, prodaja na domu …), predelavo sadja, nabiranje zelišč, prodajo na tržnici, občasno trženje na sejmih in oskrbo na domu, oskrbo starejših občanov, pridobivanje in prodaja energije iz alternativnih virov itd. Z razvojem dopolnilnih dejavnosti in povečanim dohodkom na kmetijah je treba doseči večji dohodek na kmetiji in povečati socialno varnost kmečkega prebivalstva.
(9)
Razvojne možnosti za povečanje pridelave sadja in zelenjave v povezavi s ponudbo na domu, v navezavi s turistično in rekreativno ponudbo, povečanje ponudbe zelenjave v domačih gostinskih in turističnih objektih ter omogočanje prodaje preko odkupnih centrov in večjih prodajnih verig. Možna je tudi intenzivnejša pridelava v tunelih ali rastlinjakih. Pomembna je ekološka, okolju in potrošniku prijazna pridelava zelenjave.
(10)
Zaradi neugodne parcelne strukture se na celotnem območju občine spodbuja izvajanje komasacij. Pri načrtovanju in izvedbi komasacij je treba ohranjati temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev, logike krajinskih vzorcev in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(11)
Občina si bo prizadevala za ohranjanje kmetijskih zemljišč z ukrepi preprečevanja nadaljnjega zaraščanja predvsem na hribovitih in gorskih predelih, s tem, da bo spodbujala ureditev kmetijske infrastrukture in s tem omogočanje strojne obdelave ter spodbujanje pogodbenih zložb posameznih parcel kmetijskih zemljišč v večje parcele povsod, kjer je zemljišča možno usposobiti za strojno obdelavo. Na zemljiščih, kjer lega ne omogoča strojne obdelave bo občina še nadaljnje podpirala urejanje pašnikov.
(12)
Na vodovarstvenih in drugih območjih z omejenimi dejavniki (varstvo narave, poplave, plazovi itd.) je treba kmetovanje prilagoditi varstvenim zahtevam.
(13)
Pri melioracijah zemljišč, ki mejijo na potoke, naj se ohranja vsa obvodna vegetacija.