41. člen
(obveznosti investitorja in izvajalca)
(1)
Investitor mora zagotoviti izpolnjevanje pogojev za spremljanje in nadzor iz prejšnjega člena.
(2)
Pri ozemljitvi posameznih stebrov se vsi izkopani jarki ponovno zasujejo, površinsko utrdijo, minimalno humuzirajo in zatravijo. Vsi posegi zaradi ozemljitve se po končani izvedbi vzpostavijo v prvotno stanje. Pri kopanju jarkov za ozemljitev v hribovitem in gričevnatem terenu je treba paziti, da ne pride do preusmeritve površinskih in talnih vod v razmerah stabilne hribine, kar bi lahko povzročilo zemeljske usade in plazove.
(3)
Pri zemeljskih delih, izkopu za temelje nosilnih drogov daljnovoda, se izvaja geološki naravovarstveni nadzor. Ob morebitnih najdbah (minerali, fosili) je treba v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, o tem obvestiti pristojno službo za varstvo narave, ki pripravi usmeritve glede ravnanja ob odkritju.
(4)
Pred začetkom izvajanja kakršnih koli del v vodotokih na trasi daljnovoda se pravočasno obvesti ribiška družina, ki upravlja posamezen vodotok. Z njihovim predstavnikom se dogovori za ogled kraja in opredelijo obdobja morebitnega posega v vodotok.
(5)
Investitor mora glede na visokovodne razmere za stebre na stojnih mestih, ki so navedeni v prvem odstavku 37. člena te uredbe, pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno mnenje o upoštevanju poplavne ogroženosti pri načrtovanju. Projektne rešitve morajo biti usklajene s pogoji in omejitvami, kot jih določajo merila oziroma pogoji in omejitve v ustreznih predpisih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda.
(6)
Pred posekom gozda na trasi daljnovoda in dovoznih poti mora biti s pooblaščenim predstavnikom območne enote zavoda za gozdove označena površina za posek (dokazilo drevja za sečnje) in evidentirana lesna masa. Sečnja mora biti izvedena strokovno na podlagi načrta sečnje in v skladu s to uredbo.
(7)
Gradbena dela se izvaja v skladu s to uredbo. Odvečni odkopni material, ki nastaja pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd ali na kmetijska zemljišča, da se ne bi poslabšala rodovitnost kmetijskih zemljišč, ampak na začasna odlagališča, po končani gradnji pa se uporabi za izravnavo terena.
(8)
Po končanih gradbenih delih se površine sanirajo v stanje pred posegom, razen na območjih, na katerih so s to uredbo določene drugačne ureditve. Sanirati je treba morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in gozdnih prometnicah ter začasnih gradbenih površinah, ter odstraniti ves neporabljen material.
(9)
Po končani gradnji daljnovoda se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavijo v prvotno stanje, ki omogoča ponovno opravljanje kmetijske dejavnosti v največjem mogočem obsegu, kot je bilo pred gradnjo daljnovoda.
(10)
Investitor mora poskrbeti za vzdrževanje trase daljnovoda v skladu s prakso dobrega gospodarjenja in praviloma na ekološki način.
(11)
Investitor in izvajalci morajo pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci infrastrukture.