Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-1687/1994, stran 2734 DATUM OBJAVE: 12.7.1994
RS 41-1687/1994
1687. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) izdaja minister, pristojen za Šolstvo in šport v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrom, pristojnim za finance
PRAVILNIK
o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede
o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek napredovanja zaposlenih v višji plačilni razred v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) razen za učitelje, vzgojitelje, pedagoge, psihologe, socialne delavce, specialne pedagoge in knjižničarje.
2. člen
Na delovnem mestu lahko v višji- plačilni razred napreduje zaposleni, ki:
-
ima zahtevano strokovno izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen;
-
izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
-
izpolni pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.
3. člen
Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom.
4. člen
Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ:
-
v tarifnih skupinah I do IV – za tri plačilne razrede,
-
v tarifnih skupinah V- VI za štiri plačilne razrede,
-
v tarifnih skupinah VII – IX za pet plačilnih razredov.
5. člen
Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti. Pri tem se kot delovna mesta enake ali podobne stopnje zahtevnosti štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.
6. člen
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za največ tri plačilne razrede.
7. člen
Delodajalec vodi osebno mapo zaposlenega, v kateri se zbirajo tudi vsi podatki v zvezi z njegovim napredovanjem.
8. člen
Delodajalec je dolžan enkrat letno obvestiti Ministrstvo za šolstvo in šport o opravljenih napredovanjih na podlagi določb tega pravilnika.
II. POGOJI NAPREDOVANJA
9. člen
(Pogoji napredovanja)
Pogoji za napredovanje na delovnem mestu so:
1.
dodatna funkcionalna znanja,
2.
interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3.
samostojnost in zanesljivost pri delu,
4.
ustvarjalnost in
5.
nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.
10. člen
(dodatna funkcionalna znanja)
Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, in sicer:
točk – doktorat znanosti 250 – magisterij 150 – specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi 100 – specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi 75 – specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi 50 – diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe 100 – diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe 75 – diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do vključno V. stopnje 50 – pravniški državni izpit 100 – strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi 50 – pedagoško-andragoška dokvalifikacija 50 – certifikat o aktivnem znanju tujega jezika 50 – znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z raznimi tečaji, seminarji in usposabljanji, pri čemer se vsako znanje ovrednoti z 20 točkami, vsota točk pa ne sme preseči 100 točk – obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter prilagajanje novim sredstvom za delo (če to znanje ni upoštevano v kriterijih iz prejšnje alinee tega člena) 29
11. člen
(interdisciplinarna usposobljenost)
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:
točk – mentorstvo 20-50 – vodenje interne delovne skupine za izvedbo določene naloge 20 – vodenje medresorske delovne skupine za izvedbo določene naloge 30 – članstvo v interni delovni skupini za izvedbo določene naloge 10 – članstvo v medresorski delovni skupini za izvedbo določene naloge 15 – večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem delovnem mestu 20 – večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje 40
12. člen
(samostojnost in zanesljivost pri delu)
Kriteriji in pogoji samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo: