Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Občinskega sveta Občine Kočevje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 49-2051/2015, stran 5525 DATUM OBJAVE: 6.7.2015
RS 49-2051/2015
2051. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kočevje
Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/10 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 18. in 97. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) in 74. ter 83. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 3/96 in 43/03) je Občinski svet Občine Kočevje na 10. redni seji dne 23. 6. 2015 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Občine Kočevje
Občinskega sveta Občine Kočevje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: OS) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svetnik).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles OS in njihovih članov.
3. člen
OS in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
(1)
Delo OS in njegovih delovnih teles je javno.
(2)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občina) oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe določeni kot tajni.
(3)
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela OS in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5. člen
OS predstavlja župan, delovno telo OS pa predsednik delovnega telesa.
6. člen
(1)
OS ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. V sredini žiga je grb mesta Kočevje, na obodu pa napis »OBČINA KOČEVJE – OBČINSKI SVET«.
(2)
OS uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in drugih aktih, ki jih sprejema ter na dopisih.
(3)
Žig OS uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa OS.
(4)
Žig OS hrani in skrbi za njegovo uporabo pristojni delavec občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
7. člen
(1)
OS se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov OS.
(2)
Prvo sejo novoizvoljenega OS skliče dotedanji župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi svetnikov in župana, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.
(3)
Zaradi priprave na prvo sejo skliče dotedanji župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
(4)
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih svetnikov,
2.
Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet,
3.
Poročilo Posebne občinske volilne komisije o izidu volitev svetnika-predstavnika romske skupnosti v svet,
4.
Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev župana,
5.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov svetnikov in ugotovitve izvolitve župana,
6.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov,
7.
Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,
8.
Slovesna prisega novega župana in njegov pozdravni nagovor,
9.
Imenovanje komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja.
(5)
Slovesna prisega župana glasi: »Prisegam, da bom svojo funkcijo opravljal vestno, v skladu z veljavno zakonodajo in v dobro vseh občank in občanov Občine Kočevje«.
(6)
O dnevnem redu konstitutivne seje se ne razpravlja in ne glasuje.
8. člen
(1)
Prvo sejo OS vodi najstarejši svetnik oziroma svetnik, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi OS.
(2)
Na prvi seji OS izmed navzočih svetnikov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov OS in ugotovitev izvolitve župana. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak svetnik. OS glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi. V mandatno komisijo so imenovani kandidati, ki dobijo največje število glasov. Če dva ali več kandidatov dobi isto število glasov, se izvede žrebanje. Žreb izvede predsedujoči. V mandatno komisijo se imenuje kandidata, ki je bil izžreban.
(3)
Mandatna komisija na podlagi poročila o izvolitvi in potrdil Občinske volilne komisije in Posebne občinske volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, predlaga OS odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za svetnike ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za svetnike.
(4)
Mandatna komisija na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga OS tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
9. člen
(1)
Mandate svetnikov potrdi OS na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2)
OS odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(3)
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4)
OS na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(5)
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana OS, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana OS.
10. člen
(1)
Ko se OS konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki in novoizvoljeni župan, mandat dotedanjim svetnikom in županu pa preneha.
(2)
S prenehanjem mandata svetnikov preneha mandat članom nadzornega odbora ter članom stalnih in občasnih delovnih teles OS.
11. člen
(1)
Na prvi redni (konstitutivni) seji imenuje OS izmed svetnikov Komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja (v nadaljnjem besedilu: KVIMV) kot svoje stalno delovno telo.
(2)
KVIMV mora do prve naslednje seje OS predlagati člane delovnih teles OS, ter pregledati članstvo v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter medobčinskih in državnih organov ter pripraviti poročilo in po potrebi predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
12. člen
(1)
Pravice in dolžnosti svetnikov so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2)
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu OS in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3)
Svetnik ima pravico:
-
predlagati OS v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme OS na predlog župana;
-
predlagati obravnavo vprašanj iz pristojnosti OS;
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev OS ter predlagati spremembe in dopolnitve (amandmaje) teh predpisov;
-
sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej OS;
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles OS in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4)
Svetnik ima dolžnost varovati podatke, ki so določeni kot tajni in je zanje izvedel pri opravljanju svoje funkcije.
(5)
Svetnik ima pravico do sejnine in morebitnega povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu s pravilnikom, ki ureja izplačilo sejnin in povračilo stroškov občinskim funkcionarjem.
13. člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo svetniki, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
14. člen
(1)
Svetnik ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave odgovore in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v OS in njegovih delovnih telesih.
(2)
Organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevana pojasnila ustno na seji OS.
(3)
Svetnik ima pravico županu ali direktorju občinske uprave podati pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
15. člen
(1)
Na vsaki redni seji OS mora biti pred točko »Razno«, ki se na seji obravnava kot zadnja točka dnevnega reda, predvidena posebna točka dnevnega reda namenjena za odgovore oziroma pojasnila na zastavljena vprašanja in pobude svetnikov.
(2)
V okviru, v prvem odstavku tega člena, določene točke dnevnega reda župan ali direktor občinske uprave oziroma s strani župana pooblaščena oseba ustno poda odgovore oziroma pojasnila na vprašanja oziroma pobude, ki so bile posredovane občinski upravi pisno najkasneje dva dni pred sklicano sejo OS do 12. ure. Vprašanje oziroma pobuda se lahko vloži neposredno na vložišče ali posreduje na uraden elektronski naslov občine. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma preučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma s strani župana pooblaščena oseba poda odgovor na naslednji seji.
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru pristojne službe na to opozorijo in svetnika pozovejo, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
16. člen
(1)
Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga OS, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči OS z glasovanjem.
(2)
Če OS odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3. Ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
17. člen
(1)
Svetnik se je dolžan udeleževati sej OS in delovnih teles, katerih član je.
(2)
Če ne more priti na sejo OS ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem obvestiti službo, pristojno za delo z OS, najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more posredovati obvestila o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3)
Če se svetnik iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga OS njegovo razrešitev kot člana delovnega telesa.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
18. člen
(1)
OS dela in odloča na rednih, izrednih in dopisnih sejah.
(2)
Seje OS sklicuje župan po potrebi, po sklepu OS in na zahtevo najmanj četrtine oziroma najmanj tretjine svetnikov, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(3)
Seje OS se praviloma sklicujejo po elektronski pošti.
(4)
Kot pisna oblika posredovanja vabil, gradiv in drugih dokumentov, se šteje tudi posredovanje teh na ustrezen elektronski naslov.
19. člen
(1)
Vabilo za redno sejo OS s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najkasneje osem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
(2)
Vabilo na redno sejo OS se z gradivom pošlje tudi županu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti in vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. Vabilo z gradivom se objavi tudi na spletni strani Občine Kočevje.
(3)
Župan mora sklicati redno sejo OS, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, dnevni red pa lahko dopolni z novimi točkami. Če župan seje ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic mora biti priložen dnevni red in nujno potrebno gradivo. Kolikor župan tako sklicane seje OS ne želi voditi, jo vodi član OS, ki ga določijo člani, ki so sklic seje zahtevali.
20. člen
(1)
Izredna seja OS se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar je obravnava teh zadev vezana na roke, v katerih redne seje ni mogoče sklicati.
(2)
Izredno sejo OS skliče župan na lastno pobudo.
(3)
Župan mora sklicati izredno sejo OS, če to zahteva najmanj tretjina svetnikov, seja pa mora biti v desetih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Župan mora dati na dnevni red z zahtevo predlagane točke dnevnega reda. Če župan seje ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic mora biti priložen dnevni red in nujno potrebno gradivo. Kolikor župan tako sklicane seje OS ne želi voditi, jo vodi član OS, ki ga določijo člani, ki so sklic seje zahtevali.
(4)
V sklicu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic in razlogi, zakaj ni možno predlaganih zadev obravnavati na redni seji. Sklicu oziroma zahtevi za sklic mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj OS odloča.
(5)
Vabilo za izredno sejo OS skupaj z gradivom mora biti posredovano svetnikom najkasneje tri dni pred sejo.
(6)
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja OS skliče v roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi svetniki in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se gradivo za sejo predloži svetnikom na sami seji. OS pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če OS z glasovanjem ugotovi, da ni bilo razlogov za izredni sklic v skladu s tem odstavkom, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
21. člen
(1)
V primerih, ko je treba sprejeti odločitev v krajšem času kot je mogoče sklicati redno ali izredno sejo OS oziroma to narekuje spoštovanje načela ekonomičnosti, lahko OS na predlog župana odloča o posameznem gradivu, ne da bi se sestal (dopisna seja).
(2)
Župan pošlje gradivo za dopisno sejo vsem svetnikom z navedbo, komu in do kdaj naj sporočijo svoje soglasje. Rok za soglasje ne more biti krajši od štiriindvajset ur.
(3)
Dopisna seja se lahko skliče le za odločanje o formalnih in nujnih uskladitvah občinskih aktov z zakoni in drugimi državnimi predpisi ter za odločanje o drugih formalnih in nujnih zadevah občine.
(4)
Dopisne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oziroma dopolnjevanje statuta občine, proračuna, poslovnika sveta ter odločitev, s katerimi se na novo uvajajo ali spreminjajo že sprejete finančne obveznosti za občino ali za spreminjanje prostorski dokumentov občine.
(5)
Gradivo je na dopisni seji OS sprejeto, če je pri glasovanju sodelovala več kot polovica vseh svetnikov in je večina izmed teh, v roku, določenem za glasovanje, podala svoje soglasje.
(6)
O dopisni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za njeno izvedbo, predmet odločanja in izid glasovanja.
(7)
Če gradivo na dopisni seji ni bilo sprejeto, predlagatelj lahko zahteva, da gradivo obravnava OS na naslednji redni seji.
22. člen
(1)
Na seje OS se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan ali direktor občinske uprave.
(2)
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
23. člen
(1)
Predlog dnevnega reda seje OS pripravi župan.
(2)
Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje OS.
(3)
V predlog dnevnega reda seje OS se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4)
Predlog akta je možno uvrstiti na dnevni red seje OS šele, ko je postopek sprejemanja akta z enako ali podobno vsebino končan.
(5)
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(6)
O sprejemu dnevnega reda odloča OS na začetku seje.
(7)
OS ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če svetnikom ni bilo predloženo gradivo.
24. člen
(1)
Sejo OS vodi župan. Župan lahko za vodenje sej OS pooblasti podžupana.
(2)
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih niti župan niti podžupan ne moreta voditi že sklicane seje, jo vodi član OS, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa sejo vodi najstarejši svetnik.
25. člen
(1)
Seje OS so javne.
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah OS ter z objavo vabila, gradiva in zapisnikov na spletni strani Občine Kočevje.
(3)
Predstavnike medijev se povabi na sejo z vabilom, ki se objavi na spletni strani občine.
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja OS poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo OS ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za svetnike. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik medijev moti delo OS, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela OS, se ga odstrani iz prostora.
(5)
Župan predlaga OS, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če je to potrebno za zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, določeni kot tajnost.
(6)
Kadar OS sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana in svetnikov navzoč na seji.
2. Potek seje
26. člen
(1)
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti OS, kdo izmed svetnikov je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je OS sklepčen. OS je sklepčen, ko je na seji prisotna večina svetnikov. Predsedujoči obvesti OS tudi o tem, kdo je poleg članov povabljen na sejo.
(3)
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
27. člen
(1)
OS na začetku seje določi dnevni red.
(2)
Pri določanju dnevnega reda OS najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
(3)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke OS ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj te točke, OS o tem razpravlja in glasuje.
(4)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi za razširitev nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda OS razpravlja in glasuje.
(5)
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
28. člen
(1)
Po sprejemu dnevnega reda, OS odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje.
(2)
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči OS.
(3)
Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se potrdi ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
29. člen
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2)
Med sejo lahko OS spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. Predlog za spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda lahko poda župan ali posamezni svetnik, če se pričakuje, da zaradi daljše obravnave predhodnih točk dnevnega reda določen akt ne bi bil pravočasno ali do roka sprejet. O predlogu za spremembo vrstnega reda OS glasuje.
30. člen
(1)
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar OS tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2)
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščena oseba mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa OS, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ deset minut.
(3)
Nato predsedujoči pozove svetnike, da se prijavijo k razpravi. Vsak svetnik lahko v okviru posamezne točke dnevnega reda razpravlja le enkrat. Svetniki dobijo besedo po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika lahko traja največ pet minut. Na predlog ene četrtine svetnikov lahko OS sklene, da pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda razprava traja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. O tem predlogu svetniki glasujejo.
(4)
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči kolikor zazna interes, svetnike ponovno pozove k prijavi za razpravo. K razpravi se lahko prijavijo le tisti svetniki, ki niso razpravljali v sklopu prvega poziva.
(5)
Razpravljavec ima pravico do replike, kadar je bil izrecno imenovan ali kadar meni, da je bil napačno razumljen. Replika mora biti konkretna in se nanašati na pri napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replika sme trajati največ tri minute. Replika na repliko ni dopustna.
31. člen
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2)
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči OS brez razprave.
32. člen
(1)
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Svetnik mora navesti člen poslovnika, ki naj bi bil po njegovem mnenju kršen. Govor ne sme trajati več kot tri minute.
(2)
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči OS o očitani kršitvi brez razprave.
33. člen
(1)
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razpravo o taki točki dnevnega reda prekine in se jo nadaljuje po pisni predložitvi teh predlogov.
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo OS, če je to potrebno zaradi odmora, zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Prekinitev lahko traja največ trideset minut, odredi pa se jo pred oziroma v okviru posamezne točke dnevnega reda največ dvakrat.
(3)
Prekinitev seje do deset minut je predsedujoči dolžan odrediti tudi na zahtevo, ki jo poda najmanj ena četrtina prisotnih svetnikov.
(4)
Predsedujoči prekine delo OS tudi, če ugotovi, da seja ni sklepčna ali če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu.
(5)
Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če OS po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če OS še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če OS tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo OS in določi, kdaj se bo nadaljevala.
34. člen
(1)
Redne seje OS in njihova nadaljevanja se sklicujejo praviloma ob 18. uri. Posamezno zasedanje praviloma ne sme trajati več kot štiri ure.
(2)
O podaljšanju seje odloča OS na predlog predsedujočega ali svetnika.
(3)
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor po dveh urah neprekinjenega dela.
(4)
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega svetnika ali skupine svetnikov oziroma župana. Odmor lahko traja največ petnajst minut.
35. člen
(1)
Če OS o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če OS časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda, predsedujoči sejo prekine. O njenem nadaljevanju morajo biti svetniki obveščeni najkasneje tri dni pred sejo.
(2)
Če OS o posamezni točki dnevnega reda ne želi odločati na isti seji, se odločanje o zadevi preloži praviloma na prvo naslednjo redno sejo, na kateri svetniki odločajo brez razprave.
36. člen
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči sejo OS zaključi.
3. Vzdrževanje reda na seji
37. člen
(1)
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji OS ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
38. člen
Zaradi kršitev reda na seji OS sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
-
opomin,
-
odvzem besede,
-
odstranitev s seje ali z dela seje.