5. člen
(metodologija izračuna valutne kapice)
(1)
Kreditodajalec je dolžan v predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij vključiti določbo, s katero se v pogodbeno razmerje vnaša omejitev valutnega tveganja z valutno kapico.
(2)
Valutna kapica se aktivira, ko zaradi spremembe menjalnega tečaja znesek preostanka kredita za več kot 10 % odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko zaradi spremembe menjalnega tečaja višina anuitete za več kot 10 % odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. V času aktivacije valutne kapice se vrednost posamezne anuitete in drugih plačil obračunava po vrednosti, pri kateri se aktivira valutna kapica. Kadar je menjalni tečaj v območju valutne kapice, se plačila obračunajo po menjalnem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
(3)
Pri pripravi novega amortizacijskega načrta in izračuna preostanka dolga iz prvega odstavka 4. člena tega zakona se prejeta plačila anuitet, ki presegajo anuitete, izračunane z upoštevanjem valutne kapice, vračunavajo po vrstnem redu tako, da se s plačili poravnavajo anuitete po vrstnem redu zapadlosti.
(4)
Iz amortizacijskega načrta iz prvega odstavka 4. člena tega zakona mora biti za vsak obrok razvidna višina prvotnega obroka brez upoštevanja valutne kapice, višina novega obroka z upoštevanjem valutne kapice, znesek preplačila glede na novo obračunano vrednost, znesek plačanih zamudnih obresti, znesek preračunanih zamudnih obresti glede na razliko med zneskom plačila na dan zapadlosti obroka in višino zapadlega obroka z upoštevanjem valutne kapice. Kreditodajalec pri pripravi novega amortizacijskega načrta upošteva zamudne obresti, če znesek plačil do trenutka nastanka zamude ne zadošča za pokritje zamujenega obroka. V primeru preplačila je kreditodajalec dolžan kreditojemalcu obračunati in povrniti zamudne obresti, ki tečejo od dneva nastanka preplačila do dneva izplačila preplačila.