Spremeni se celotno besedilo 85. člena, tako da se na novo glasi:
»(1) Na območju Občine Ribnica ni vodotokov 1. reda. Pri posegih ob vodotokih je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč za vodotoke 2. reda v širini 5,0 m. Dopustne posege in gradnjo na vodna in priobalna zemljišča opredeljujejo predpisi s področja voda.
(2)
Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke, ki potekajo v zaprtem pretočnem profilu (ceveh, škatlasti armirano betonski profil).
(3)
Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(4)
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti pogoje, oziroma soglasje/mnenje pristojnega organa s področja upravljanja z vodami, ki lahko nastane s posegom:
(5)
Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop, oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).
(6)
Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(7)
Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-I na območju prostorskega akta.
(8)
Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.
(9)
Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega retencijskih (poplavnih) površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav, ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(10)
Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(11)
Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.
(12)
Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(13)
Nadzemno in podzemno križanje vodotokov z javno infrastrukturo je treba izvesti na način, da se ohranja pretočna sposobnost vodotoka in stabilnost pretočnega profila v vplivnem območju.
(14)
Posebna raba voda, med katere sodi tudi namakanje kmetijskih površin, je dovoljena ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja.
(15)
Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranjajo v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranjajo obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
(16)
Neprečiščenih odpadkih komunalnih ali industrijskih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotoke.
(17)
Brežine in dna vodotokov je potrebno oblikovati na sonaraven način in v skladu z usmeritvami hidrotehnične stroke.«