19. člen
(varstvo podzemne vode)
(1)
Območje lokacijskega načrta je v 3. varstvenem pasu vodnih virov. V območju ni dovoljena gradnja proizvodnih, energetskih, obrtnih in servisnih objektov, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode in bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira. Urejanje območja mora predvideti in zagotavljati vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno onesnaževanje podzemnih voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(2)
Vse prometne, parkirne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane, obrobljene z dvignjenimi robniki in odvodnjavane preko peskolovov in lovilcev olj v ponikovalnice. Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje in praznjenje vsebine lovilcev olj ter predaja le te pooblaščenim organizacijam. Ceste morajo biti urejene tako, da ni ogrožena podzemna voda, hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate in škodljive snovi po cestah je omejena na 40 km/h. Na cestah je treba namestiti opozorilne table.
(3)
Javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključki na objekte morajo biti vodotesni, kar izvajalec dokaže z atestom.
(4)
Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite. Imeti morajo lovilne sklede, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo. Vsa začasna in stalna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
(5)
Temeljenje objektov ne sme posegati v omočeni del vodonosnika. Morebitno vrtanje se lahko izvaja samo z uporabo materialov, izplak in dodatkov, ki so dovoljeni za vrtanje na VVO območjih pitne vode.
(6)
V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko z izpiranjem, izluževanjem ipd. onesnažili podzemno vodo.