35. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev.
(2)
Načrtovane ureditve posegajo na:
(3)
Relief in zasaditev se na območjih vkopov in nasipov ter vodotokov oblikujeta tako, da so ureditve čim bolj vpete v naravno okolje. Zasaditve in utrjevanje tal ter odprava poškodb rastja se izvedejo takoj po končanih delih. Po končani gradnji se vse prizadete površine ob vodotokih in ob gozdu renaturirajo, tako da se na njih omogoči čimprejšnje zaraščanje z avtohtonimi, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojenimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, zasaditve pa se po končani gradnji redno vzdržujejo.
(4)
Vodotoki se premostijo z objekti brez podpor v strugi. Podpore se postavijo zunaj strug in brežin vodotokov, pod premostitvami se zagotovijo komunikacijski koridorji ob vodotokih za prostoživeče živalske vrste.
(5)
Posegi v vodotoke se izvedejo tako, da bo zagotovljena nemotena migracija rib in ohranjen obstoječi vodni režim. Za utrjevanja brežin vodotokov se uporabljajo kamnite zložbe, na njih in ob njih se dopusti razrast drevnine. Kjer koli je mogoče, se utrjevanje brežin izvede z vrbovimi prepleti. Obvodna zarast se čim bolj ohrani. Po končani gradnji se vse prizadete površine strug vodotokov renaturirajo, tako da se na njih omogoči čimprejšnja vzpostavitev vodnih habitatov in prehodnosti strug za ribe.
(6)
Prehajanje divjadi čez hitro cesto se omogoči prek cestnih objektov: A.1: 8-1 pokriti vkop, A.1: 3-1 podvoz, C.1: 3-4 podvoz, C.1: 5-2 most, C.1: 5-1 most, D.1: 8-1 ekodukt, D.2: 8-2 ekodukt, D.2: 8-1 pokriti vkop, D.2: 3-2 podvoz/podhod, D.3: 5-1 most čez Lahinjo.
(7)
Ekodukta se na obrobju zasadita z drevjem in opremita z varovalno ograjo, na osrednjem delu pa se zatravita in zasadita z grmovnicami. Prehod po gozdni poti čez objekt se uredi po skrajnem robu ekodukta in z označbami omeji na lastnike okoliških zemljišč. Ob robu portala objekta se izvede gosta zasaditev z drevesno-grmovno vegetacijo. Lahko se postavijo tudi ograje, ki bodo varovale območje pred svetlobo žarometov nad objektom.
(8)
Potek varovalne ograje, načrtovane obojestransko ob hitri cesti, in njena višina, ki je najmanj 2,2 m in 1,5 m na odseku od premostitve potoka Sušica do mejnega prehoda Metlika, morata biti prilagojena razmeram na terenu in debelini predvidene snežne odeje. Varovalna ograja se vkoplje v tla do globine od 20 do 40 cm. Na odseku od Malin do Črnomlja se vzdolž varovalne ograje namesti električni pastir z dodatnima žicama, prva na višini 50 cm od tal in druga nad mrežo. Varovalna ograja se redno pregleduje in vzdržuje.
(9)
Prehajanje dvoživk in malih sesalcev se omogoči skozi prepuste pod cestiščem hitre ceste in pod cestiščem povezovalne ceste Črnomelj jug. Na obeh straneh hitre ceste na odseku Praproče–Metlika od km 7,3 + 50 do km 7,5 + 50 in na odseku Črnomelj sever–Črnomelj jug od km 12,9 + 00 do km 13,2 + 00 ter na obeh straneh povezovalne ceste Črnomelj jug na odseku od km 0,9 + 75 do km 2,3 + 00 se namestijo ograje za usmerjanje dvoživk v prepuste. Če se med obratovanjem ugotovijo pogostejši povozi dvoživk, se usmerjevalne ograje ustrezno podaljšajo.
(10)
Za preprečitev prehajanja močvirske sklednice čez obvoznico Metlike se v Mestnem Logu na vsaki strani ceste na odseku od 1,8 + 00 do MMP Metlika namesti ograja, visoka 50 cm, brez odprtin. Ukrep velja med gradnjo in obratovanjem.
(11)
Območja pod viadukti, ki se ob gradnji razgalijo, se takoj po končanih delih zasadijo z avtohtono zarastjo, ki bo služila kot kritje živalim ob prehodu. Vsi prehodi za živali se redno vzdržujejo. Območja pod mostovi, viadukti in podhodi v odprti krajini niso namenjena za shranjevanje gradbene opreme in strojev, kmetijskih strojev in drugih vozil, prav tako pod mostom, viaduktom in podhodom ne smejo biti nameščene ograje ali ovire, ki bi preprečevale prehod živali.
(12)
Za osvetljevanje vozišč se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo ultravijolične svetlobe, da se povzroči čim manjše svetlobno onesnaženje. Cestne svetilke se usmerijo samo na cestišče, ne pa tudi v okoliške habitate.
(13)
Pri izvajanju zemeljskih del in vsaj še tri leta po končanju gradbenih del se izvajajo ukrepi za preprečitev razvoja invazivnih tujerodnih vrst steblik, grmovnic in dreves predvsem z odstranitvijo delov takih rastlin in zemlje z deli rastlin z odvozom na ustrezno odlagališče odpadkov. Za preprečitev vnosa invazivnih tujerodnih vrst se opravijo kalilni preizkusi zemljine, ki se dovaža na gradbišče. Po končani gradnji se prepreči širjenje invazivnih vrst rastlin z redno košnjo in odstranjevanjem rastlin.
(14)
Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se na območju državnega prostorskega načrta izdela študija prehranjevalnih poti in prehranjevalnih habitatov netopirjev, v kateri se določijo natančnejši omilitveni ukrepi za ohranitev populacij netopirjev. Vsaj še tri leta po koncu gradbenih del se izvaja spremljanje stanja in vpliva ceste na migracijske poti in prehranjevalne prostore netopirjev. Na podlagi ugotovitev se po potrebi izvedejo dodatni ukrepi.
(15)
Dela v vodotokih se opravijo po načelih sonaravnega urejanja voda, dno se oblikuje neporavnano z vmesnimi prostori med posameznimi skalami, podobno, kot je to v naravi, za stabilizacijo dna se prednostno uporabijo leseni talni pragovi. Brežine se oblikujejo razgibano, s čim manj betona, zasadijo se z avtohtono obvodno zarastjo.
(16)
Ob nepredvidenem odprtju jame se obvesti območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki bo jamo pregledala in dala navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata.
(17)
Vsaj sedem dni pred začetkom gradbenih del v vodi ali ob njej se pristojni izvajalec ribiškega upravljanja obvesti o začetku gradnje.
(18)
Za zagotavljanje varstva vidre je treba v nočnem času gradbeno mehanizacijo puščati najmanj 500 m stran od vodotoka Lahinja.
(19)
Na navezavi povezovalne ceste Maline–Dole na glavno cesto v Dolah se lipa in kapelica ohranita, posegi pa se izvedejo tako, da ne bo prišlo do poškodb, ki bi ju ogrozile.
(20)
Posegi v naravo se izvajajo v skladu s časovno dinamiko, določeno v šestem odstavku 45. člen te uredbe.
(21)
Za zagotavljanje varstva narave se smiselno uporabljajo tudi 36., 37., 38. in 45. člen te uredbe, ki urejajo varovanje kmetijskih zemljišč in tal, gozdnih zemljišč, varstvo voda in organizacijo gradbišča.