190. člen
(oblikovanje objektov)
(1)
Koncept oblikovanja stanovanjskih objektov v območju mora biti enoten. Pri etapni pozidavi mora poznejša pozidava zagotavljati oblikovno skladnost z objekti, ki so že zgrajenimi oziroma je za njih izdano gradbeno dovoljenje.
(2)
Kote pritličja objektov se prilagajajo reliefnim danostim terena.
(3)
Pritličje je etaža pri kateri kota tlaka sega največ 1,4 m nad okoliškim terenom (uvoz v kletno etažo se ne šteje za okoliški teren).
(4)
V primeru kapne strehe je mansarda podstrešni prostor uporabljen kot stanovanje oziroma tehnični prostor. Notranja svetla višina kapnega zidu ne sme presegati višine 2,2 m. V primeru preseganja te višine se etaža šteje kot nadstropje. V mansardi je dopustna ureditev medetaže, če to omogoča svetla višina podstrešnega prostora.
(5)
V primeru ravne strehe je mansarda prostor pod zadnjo konstrukcijsko ploščo.
(6)
Najvišja skupna višina stanovanjskih objektov v območju s kapno streho nad okoliškim terenom je 13,0 m nad koto tlaka pritličja. Pri objektih z ravno streho ta višina znaša 11,0 m.
(7)
Najvišja skupna višina ostalih objektov je 14,0 m nad okoliškim terenom.
(8)
Najvišje dovoljene skupne višine tudi ne smejo presegati instalacijske naprave, razen dimnikov.
(9)
Strehe načrtovanih objektov v območju so lahko ravne, dvokapne, enokapne ali kombinacija teh.
(10)
Ravne strehe so strehe z naklonom do 5 %.
(11)
Ravne strehe so lahko ozelenjene.
(12)
Kapne strehe so enotnega naklona 40 %.
(13)
Zasnova streh vseh posameznih stanovanjskih objektov mora biti poenotena.
(14)
Strešne instalacijske naprave morajo biti do najvišje točke naprave zakrite z zvočno absorpcijskim zaslonom oziroma s fasadno kuliso v primeru tihih naprav.«.