TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Uvod

»Iz disertacije lahko nazorno razberemo, kako kratko besedilo nekaj uvodnih preambul in treh odstavkov 9. člena Aarhuške konvencije vpliva na marsikatera tradicionalna izhodišča ureditve ustavno-sodnega nadzora, ki so (bila) uveljavljena v slovenski teoriji in praksi,« je v svoji oceni doktorske disertacije mag. (zdaj že dr.) Tanje Pucelj Vidović zapisal njen mentor prof. dr. Rajko Pirnat1 in dodal: »Že v izhodiščni vsebini je predložena disertacije izvirna, saj obravnava številne institute oziroma elemente in celotno ureditev ustavno-sodnega varstva z vidika‚ minimalnih standardov Aarhuške konvencije‘.« Po njegovih besedah je tak celovit in sistematičen pogled na različne elemente ustavnosodnega varstva zoper »relevantno verigo odločitev o umestitvi posega v prostor«, tako zoper prostorske izvedbene akte kot tudi zoper upravne odločbe o umestitvi v prostor, »ki šele v pravem medsebojnem ravnotežju zagotavljajo učinkovitost tega varstva, v Sloveniji novost«.

Takrat še doktorska kandidatka je disertacijo uspešno zagovarjala 27. januarja 2023 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Mentor je bil, kot rečeno, dr. Rajko Pirnat, komisijo pa so sestavljali prof. dr. Senko Pličanič kot predsednik, doc. dr. Bruna Žuber, oba s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Rajko Knez, ustavni sodnik, habilitiran na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Avtorica je trenutno zaposlena na Direktoratu za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), kjer je bila med drugim zadolžena za pripravo Zakona o uvajanju obnovljivih virov energije, raziskovalno pa se je – tudi kot sodelavka Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, od leta 2004 do 2017 – največ ukvarjala z vprašanji varstva okolja v povezavi z umeščanjem objektov oziroma poseganjem v prostor. Pri tem je kaj kmalu naletela na vprašanja pravnega varstva – komu je dostopno in kaj je dostopno tistim, ki želijo uveljaviti neki okoljski interes. Poklicno torej danes tema doktorata ni prav v sferi dela avtorice, vsekakor pa gre za temo, ki je v zadnjih desetih letih postala zelo aktualna, kar je tudi razlog, da je prav, da strokovno javnost na to doktorsko disertacijo v Pravniku posebej opozorimo.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Opombe:

* Prispevek je bil objavljen tudi v reviji Pravnik, št. 5-6/2022.
** Univerzitetni diplomirani pravnik, vodja službe za odnose z javnostmi, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, podžupan Mestne občine Ljubljana, urednik revije Javna uprava in TFL Glasnik ter strokovni urednik revije Pravnik.
¹ Z dovoljenjem mentorja in člana komisije, prof. dr. Senka Pličaniča, na številnih mestih povzemam njuna stališča iz disertacije.