18. člen
(oprostitev plačila okoljske dajatve za rabo goriva in predpisi o državnih pomočeh)
(1)
Oprostitev plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz 1. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 8. člena te uredbe se dodeljuje v skladu s 25. členom Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3).
(2)
Do oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz prejšnjega odstavka niso upravičena podjetja iz sektorja ribištva in ribogojstva, podjetja v težavah ter podjetja v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Smernice), ki so naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se oprostitev plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe za gorivo, ki se uporabi v mali napravi, katere upravljavec ni energetsko intenzivno podjetje, in oprostitev plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz četrtega odstavka 8. člena te uredbe dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5), razen če gre za podjetja, ki poslujejo v sektorju:
(4)
Do oprostitve plačila okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka tudi niso upravičena podjetja, ki:
(5)
Skupna pomoč de minimis, dodeljena istemu podjetju v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena, ne sme presegati 200.000 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let, o čemer ministrstvo odloči v odločbi o dovoljeni pomoči de minimis. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ki deluje v cestnoprometnem sektorju, ne sme presegati 100.000 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ti zgornji meji se uporabljata ne glede na obliko pomoči de minimis ali zastavljeni cilj ter ne glede na dejstvo, ali se pomoč, ki jo dodeli država članica, v celoti ali delno financira s sredstvi Skupnosti. Obdobje se določi ob upoštevanju proračunskih let, ki veljajo za podjetje v zadevni državi članici.
(6)
Prejemnik pomoči iz tretjega odstavka tega člena mora ministrstvu posredovati pisno izjavo o že prejetih pomočeh de minimis, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih pomoči in v kakšnem znesku je v relevantnem obdobju še kandidiral za pomoč de minimis. Ministrstvo na podlagi prejete pisne izjave pisno obvesti prejemnika pomoči, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis.