Nalaganje dokumenta...
Odlok o razglasitvi Tabora na Primskovem za kulturni spomenik lokalnega pomena
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 68-2956/2016, stran 9500 DATUM OBJAVE: 4.11.2016
VELJAVNOST: od 5.11.2016 / UPORABA: od 5.11.2016
RS 68-2956/2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 5.11.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
2956. Odlok o razglasitvi Tabora na Primskovem za kulturni spomenik lokalnega pomena
Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) in 16., 106. in 109. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 12. redni seji dne 19. 10. 2016 sprejel
O D L O K
o razglasitvi Tabora na Primskovem za kulturni spomenik lokalnega pomena
o razglasitvi Tabora na Primskovem za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
(namen razglasitve)
Z namenom, da se ohranijo umetnostnozgodovinske, arhitekturne, kulturne in arheološke vrednote in se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika razglasi enota dediščine: Primskovo-Tabor, EŠD 11358.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
-
ohranita njegov sakralni pomen in raba;
-
ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
-
poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
-
predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
-
vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno delo.
-
da se ohranijo vse arheološke ostaline, to so vse stvari in vsakršni sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij na površju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij arheološko raziskovanje ali odkritja in za katere je mogoče domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti dediščine.
2. člen
(lastnosti spomenika)
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Do sedaj opravljene arheološke raziskave so pokazale, da je bil hrib obljuden že v času bakrene in pozne bronaste dobe.
Na območju spomenika se nahaja železnodobno gradišče z delno ohranjenim kamnitimi nasipi. Odkriti so bili tudi sledovi poselitve iz poznega rimskega obdobja.
Tabor na Primskovem se je formiral ob naraščajoči nevarnosti turških vpadov v drugi polovici 15. stoletja. Strateška lega in obstoječi kompleks treh cerkva (posebno Marijine z višjim stolpom-zvonikom) sta nudila primerno zaščito pred Turki, s svojo razsežnostjo pa je za dvojnim obzidjem omogočal zaščito prebivalcev in živine, v utrjenih shrambah pa tudi shranjevanje živeža in cerkvenih dragocenosti iz okoliških cerkva.
Tabor sta obdajali dve obzidji, višje notranje z dvema polkrožnima stolpoma na zahodni in vzhodni strani in zunanje nižje obzidje. Obzidje je grajeno iz pravilno lomljenih kristalastih skrilavcev (kar kaže na primorske vplive), ki pa so zaradi preperelosti povzročili razpadanje obzidja. Vhod skozi notranje obzidje je na južni strani med župniščem in kaplanijo, na zid nad vhodom so leta 1770 naslikali fresko s svetniki in napisom (kronogram).
3. člen
(lokacija in obseg spomenika)
Tabor (območje spomenika) obsega parcele št.: 659/1, 657, 658, 876 severozahodni del, 659/2, 655/1, 655/2, 656/2, 656/1, 656/3, 653, 688/2, 689, 654, 651/1, 651/2, 652/2, 652/1, vse k.o. Gradišče.
Vplivno območje spomenika sovpada z območjem spomenika.
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.