27. člen
(oskrba z energijo)
(1)
Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetska zasnova občine, s katero se zagotovi stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.
(2)
Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije.
(3)
Za vinogradniška in druga območja z razpršeno gradnjo se v skladu z energetsko zasnovo občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno opremljanje (lesna biomasa, sončna energija) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice, prečiščene sive vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše investicije in posege v krajino.
(4)
Na območju občine Črnomelj ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine je pri Ortneku v občini Ribnica.
(5)
Električna energija: Za zagotavljanje dvostranskega napajanja Bele krajine se zgradi daljnovod DV 110 kV Kočevje–Črnomelj, s katerim se zagotovita večja zanesljivost oskrbe ter možnost rezervnega napajanja.
(6)
Obstoječa RTP Črnomelj se preuredi in razširi. Izvedejo se samostojni izvodi z 20 kV kablovodi, za pokrivanje področja Črnomlja in okolice.
(7)
Zemeljski plin: Z izgradnjo prenosnega plinovoda Novo mesto–Bela krajina se v občini omogoči oskrbo industrije in široko potrošnjo z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje tako omogoči napajanje gosto poseljenega dela občine (Črnomelj z bližnjo okolico) in predstavlja dolgoročni vir za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje v stanovanjskih naseljih, poslovnih četrtih in gospodarskih conah ter predvsem na mestih večjega zgoščevanja odjema.
(8)
Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah ter na za ta namen določenih stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z določili tega odloka, z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(9)
Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov in mlinov. Gradnje vodnih elektrarn se utemelji na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
(10)
Izrabo lesne biomase se spodbuja tako za sisteme daljinskega ogrevanja za posamezne dele naselij ali manjša naselja kot tudi za manjše, individualne sisteme ogrevanja.
(11)
Večji potencial izkazujejo geotermični energetski viri na območju Dragatuša, kjer se načrtuje uporaba vira predvsem v turistične namene.
(12)
Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost posveti predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov – npr. Doblička Gora in pa na prečkanju v območjih, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območja Kočevskega Roga in Dobličice.
(13)
Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih so lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti (Kočevski Rog in vinogradniška območja, širše območje Dobličice) ter na bivalno okolje (vinogradniška območja).