2. člen
(lastnosti spomenika)
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Baročna romarska cerkev je bila v 17. stoletju postavljena na mestu prejšnje. Pravokotna ladja se nadaljuje v enako visok, vendar ožji pravokotno zaključen prezbiterij. Baročni zvonik je postavljen pred levi del ladje, desni prislonjeni del pa predstavlja vhodno lopo z dvema lokoma v pritličju; strešina zahodnega pročelja se nadaljuje kot enotna streha ladje in prezbiterija. Zunanjščina je členjena s širokimi lizenami, ki obrobljajo plitva polja okrog okenskih odprtin. Na zunanji zahodni steni ladje v vhodni lopi so ohranjeni sledovi poslikav, desno od kamnitega vhodnega portala pa je ohranjen kamnit oltar, na katerem je včasih stal lesen oltar sv. Lucije, ki so ga leta 1963 preselili v cerkev pod kor. Celotno širino prezbiterija zavzema glavni oltar sv. Lucije s konca 17. stoletja (čas stiškega opata Antona barona Gallenfelsa, 1688–1719). Letnica 1759 na zlatem oltarju je verjetno nastala ob prvi prenovi. Glavni tron s sliko sv. Lucije zakriva kip svetnice s palmo mučeništva, obkroženo z angeli. Sočasna sta stranska oltarja, levi Marije Brezmadežne in desni sv. Jožefa. Ob severni steni ladje je prižnica s kipi štirih evangelistov iz enakega obdobja. Mali leseni oltar sv. Lucije pod korom je s konca 17. stoletja.
Prenosne orgle iz začetka 18. stoletja (morda celo iz 17. stoletja), so uporabljali ob procesijah in so vsekakor med pomembnejšimi v Sloveniji (izvor glasbila po razkošni dekoraciji lahko pripišemo župnijski cerkvi na Primskovem ali samostanu Stična); na notranji strani lesenih poslikanih kril, sta za razliko od ustaljenega motiva drugod po Sloveniji (Davida in Cecilije), prizora Poklona treh kraljev in Kristusovega rojstva.