(1)
Zavarovana oseba ima pravico do medicinskega pripomočka, če potrebo po njem ugotovi zdravnik, ki pri tem upošteva zdravstveno stanje zavarovane osebe, zdravstvena stanja in druge pogoje, določene s splošnim aktom iz drugega odstavka 64. člena pravil, ter druge standarde, določene s splošnimi akti zavoda, ali o tem odloči imenovani zdravnik v primerih iz 214. in 215. člena pravil.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek ima zavarovana oseba v primeru iz 213.a člena pravil pravico do medicinskega pripomočka, ne da bi potrebo po njem ponovno ugotovil zdravnik.