V 112. členu se nadomestita drugi in tretji odstavek z novima, ki se glasita:
» (2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski proizvodnji
|
|
Vrste dopustnih dejavnosti: kmetijstvo in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
|
|
Dopustne gradnje in druga dela:
Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč so dovoljene:
– kmetijske prostorsko ureditvene operacije skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti).
– Dopustna je gradnja podzemnih objektov, naprav in omrežij za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. Objekti, naprave in omrežja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ne smejo bistveno zmanjšati obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, načrtovani morajo biti tako, da omogočajo lastnikom zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč, ne smejo ovirati drugih vzporednih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih ter morajo biti v lokalnem javnem interesu.
– Dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
– Dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s prilogo 3 tega odloka, vendar pod naslednjimi pogoji:
– Postavitev objektov ne sme povzročiti drobljenja kmetijskih zemljišč.
– Gradnja nezahtevnih ter enostavnih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov dovoljena samo v primeru, da na grajenem območju kmetije ter na območjih namenske rabe SK, A in IK ni izvedljiva. Objekti morajo biti zgrajeni z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev. Maksimalni tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka je 15,0 x 5,0 m ter maksimalna višina rastlinjaka 3,0 m. Ti objekti, razen rastlinjakov, silosov, gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke in betonskih korit, morajo biti v celoti iz lesa; armiranobetonski so lahko samo temelji pri kozolcih in senikih. Teh objektov ni možno priključevati na javno komunalno infrastrukturo.
– Dovoljena postavitev prostorov za piknike (ob upoštevanju požarno-varstvenih predpisov) z možnostjo šotorjenja do največ 3 dni.
|
|
K2 – druga kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski proizvodnji
|
|
Vrste dopustnih dejavnosti: kmetijstvo in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
|
|
Dopustne gradnje in druga dela:
Na območjih drugih kmetijskih zemljišč so dovoljene:
– kmetijske prostorsko ureditvene operacije, skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti.
– Dopustna je gradnja podzemnih objektov, naprav in omrežij za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. Objekti, naprave in omrežja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ne smejo bistveno zmanjšati obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, načrtovani morajo biti tako, da omogočajo lastnikom zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč, ne smejo ovirati drugih vzporednih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih ter morajo biti v lokalnem javnem interesu.
– Dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
– Dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s prilogo 3 tega odloka, vendar pod naslednjimi pogoji:
– Postavitev objektov ne sme povzročiti drobljenja kmetijskih zemljišč.
– Gradnja nezahtevnih ter enostavnih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov dovoljena samo v primeru, da na grajenem območju kmetije ter na območjih namenske rabe SK, A in IK ni izvedljiva. Objekti morajo biti zgrajeni z upoštevanjem značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev. Maksimalni tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka je 15,0 x 5,0 m ter maksimalna višina rastlinjaka 3,0 m. Ti objekti, razen rastlinjakov, silosov, gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke in betonskih korit, morajo biti v celoti iz lesa; armiranobetonski so lahko samo temelji pri kozolcih in senikih. Teh objektov ni možno priključevati na javno komunalno infrastrukturo.
– Dovoljena postavitev prostorov za piknike (ob upoštevanju požarno-varstvenih predpisov) z možnostjo šotorjenja do največ 3 dni.
|
Za območja, ki v naravi predstavljajo prometno infrastrukturo lokalnega pomena, po namenski rabi prostora pa so opredeljena kot K1 oziroma K2 se smiselno uporablja »prostorske izvedbene pogoje za gradnjo in posege na območjih prometne infrastrukture«, zapisane v 108. členu.«