Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj dejavnosti, ki temeljijo na naravnih potencialih. V Občini Črenšovci so to predvsem kmetijska zemljišča in geotermalna voda. Na kmetijskih zemljiščih se spodbuja intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Na celotnem območju Občine Črenšovci so možne agrarne operacije, na območju varstva narave pa komasacije in nezahtevne agromelioracije. Spodbuja se usmeritev posameznih kmetijskih gospodarstev in njihovo povečanje ob upoštevanju prostorskih in okoljskih pogojev glede odmikov od stanovanjskih in drugih občutljivih območij.«
Na koncu četrtega odstavka 19. člena se doda stavek, ki se glasi:
»Revitalizira se tudi opuščen mlin v Trnju in se nameni za turistične namene.«
Za petim odstavkom 19. člena se dodajo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Zagotovi se ohranjanje in obnova krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, osamelci, gozdni pasovi), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst, pri tem pa se upošteva varstvene cilje SPA in SCI Mura.
(7)
Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri tem se upošteva varstvene cilje varovanih območij Mura in ohranjanje značilnosti, zaradi katerih so bile opredeljene naravne vrednote.
Območja agrarnih operacij se opredelijo kot enote urejanja prostora, za katere se pravila rabe ter obseg območja, na katerih se ohranjajo varovani habitatni tipi in habitati vrst, določijo s podrobnimi izvedbenimi pogoji na konkretno enote urejanja prostora. Zagotovi se ohranitev obsega in ekoloških značilnosti traviščnih habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov zavarovanih vrst. Na območjih agrarnih operacij se opredeli obseg in lokacija mejic in gozdnih otokov. Na območjih, pomembnih za biotsko pestrost, se posegov za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, ki bi vplivali na dejavnike, pomembne za ekološko stanje varovanih habitatnih tipov oziroma habitatov zavarovanih vrste, ne načrtuje in izvaja. Ob vodotokih se določi pas, na katerem se vzpostavi ali ohranja priobalna lesna zarast in visoko steblikovje kot puferska cona. Na delih varovanih območij, ki so hkrati opredeljeni kot botanične, zoološke ali ekosistemske naravne vrednote, naj se ohranijo značilnosti, zaradi katerih je območje določeno kot naravna vrednota.
(8)
Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). V območjih koridorjev ogroženih vrste in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
(9)
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov se ne spreminja. Načrtuje se ohranitev vodnih teles (mrtvic), s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. V obalnem in priobalnem pasu voda se ne izvaja posegov, ki bi ogrožali ohranjanje biotske raznovrstnosti.«