36b99713-38be-422e-9a41-916064d94374

Infrastrukturne koridorje se praviloma združuje v skupne koridorje. Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo. Oblika gradbenih inženirskih objektov se prilagodi namenu.

Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.

Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.

Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način kot ga predpisuje zakonodaja.

Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov od upravljavca.

Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem (vključno z telekomunikacijskimi antenami in oddajniki) se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.

Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v naselju ter ob novih stavbnih zemljiščih, se uredi javna razsvetljava.

V naseljih se nove in nadomestne električne vode in priključke gradi v kabelski izvedbi, zračno v primerih, ko ni drugih prostorskih/tehničnih možnosti, v odprtem prostoru pa lahko tudi v nadzemni izvedbi. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor (širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje), ki znaša:

Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo, energijo biomase ali druge alternativne vire. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva.

Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m² se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.

Pri prostorskem je treba urejanju upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Za območja novih con ali večjih objektov je treba načrtovati novo telekomunikacijsko omrežje. Vsaj 60 do 90 dni pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju je treba obvestiti upravljavca telekomunikacijskega omrežja. K posameznim gradnjam je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca telekomunikacijskih naprav. Na območju ureditve je treba zagotoviti in predvideti ustrezno zaščito obstoječe telekomunikacijske infrastrukture ob vseh posegih v varovalni pas telekomunikacijske infrastrukture. Zaščito in prestavitev tangiranega tk omrežja je treba obdelati v projektu.

Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:

V primeru, da bo zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječega javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti in zaščititi, najmanj 30 do 90 dni pred predvidenim pričetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost ter strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo. Pred pričetkom vseh posegov in komunalni ureditvi je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja, ter po potrebi naročiti zaščito oziroma prestavitev tangiranega tk omrežja. Stroški zakoličbe, stroški prestavitve in zaščite tk omrežja bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.

Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh EUP. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. Ob postavitvi tovrstnih objektov se upošteva predpise, ki urejajo to področje.

Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.

Na objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, energetskih objektov in naprav ni dovoljeno postavljati. Izjemoma je možna postavitev na notranjih dvoriščih objektov kulturne dediščine, v kolikor je postavitev obdelana v posebni strokovni podlagi in k tej strokovni podlagi pridobljeno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost ter zgradi dodatne plinovode in plinovodne zanke oziroma okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti.

Obstoječe plinovodne sisteme se dograjuje in krepi tako, da bo omogočena zadostna razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba.

Za pokrivanje neenakomerne porabe in sezonskih nihanj se zagotavlja skladiščne prostore za zemeljski plin. Do izgradnje lastnega skladišča za zemeljski plin se skladiščni prostor zagotavlja v več sosednjih državah.

Za zagotovitev čim bolj učinkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega plinovodnega omrežja.

Koridorje za umeščanje plinovodov za potrebe vključevanja Slovenije v evropske energetske integracije se načrtuje tako, da se zagotovi maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko energetsko in urbano omrežje, upoštevajoč obstoječe infrastrukturne koridorje. Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi pogoji.

V vseh EUP na območju stavbnih zemljišč v naseljih in na območju razpršene poselitve, je na strehah objektov možna namestitev energetskih objektov in naprav (sončni kolektorji, fotovoltaika in drugo) v skladu s predpisi.

Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju učinkovite rabe energije.

Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih energetskih objektih ter pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje.

Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežje zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo.

Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:

Stanovanjski objekti	1,5 PM / stanovanjsko enoto
Večstanovanjske stavbe	1,5 PM na stanovanje
Pisarniški, poslovni in upravni prostori	1 PM / 30 m2 neto površine
Trgovine in trgovske hiše z majhnim obiskom	1 PM / 30 m2 koristne površine
Stavbe za kulturo in razvedrilo (kino, šolske dvorane,  predavalnice)	1 PM / 5–10 sedežev
Cerkve	1 PM / 10–20 sedežev ali 1 PM/20 m2
Športni objekti brez gledalcev  Športna igrišča in naprave (le za vadbo)	1 PM / 250 m2 površine
Športne dvorane brez gledalcev	1 PM / 50 m2 dvoranske površine
Tenis igrišča	4 PM/1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev
Kegljišča	4 PM/1 stezo
Gostišča s prenočišči	1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže
Gostinski objekti	1 PM na 10 sedežev
Hoteli, penzioni in drugi objekti s prenočišči	1 PM/2–6 postelj + 75 % parkirnih mest namenjenih restavraciji in obiskovalcem (če ponudba vključuje obiskovalce)
Zdravstveni domovi in ambulante	1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine, min. 3 PM
Osnovne šole	1 PM / 30 učencev, od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev 1 PM/učilnico od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev
Otroški vrtci	1 PM / 20–30 otrok, min. 2 PM
Obrtni in industrijski obrati	1 PM / 50–70 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
Delavnice za servis motornih vozil	6 PM / 1 popravljalno mesto
Avtopralnice	3–5 PM / 1 pralno napravo
Mala pokopališča	1 PM / 500 m2 površine, min. 10 PM

Površine za mirujoči promet (parkirišča) je treba zagotoviti na zemljišču namenjenemu gradnji. Če na gradbeni parceli oziroma zemljišču namenjenemu gradni ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest, je mogoče manjkajoče število parkirnih mest zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 metrov, in če je omogočena njihova trajna uporaba, in sicer:

Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah, ob trgovskih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali upravljavca/lastnika površine.