(1)
Z razvojem dejavnosti in rabo prostora se vzdržuje kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v razdelku 1.1. strateškega dela.
(2)
Preglednica 1: Členitev prostora na makroenote in podenote
(3)
Območje Cerkniškega polja (a) v nižinskem delu je razdeljeno na dve podenoti:
(a1) Pretežno urbanizirano območje občinskega središča (vključuje območje Cerknice z gospodarsko cono Podskrajnik) predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti in ožje regije s koncentracijo centralnih, poslovnih, proizvodnih, športnorekreacijskih in turističnih dejavnosti ter stanovanj. Njegova vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo. Gospodarska cona Podskrajnik se še nadalje razvija kot najpomembnejše gospodarsko in zaposlitveno središče v občini in širši regiji.
(a2) V odprtem prostoru Cerkniškega polja (Cerkniško jezero) se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne in kulturne krajine (poudarek na ohranjanju tradicionalnih oblik kmetovanja) in v povezavi z njimi razvijajo sonaravne turistične in športnorekreacijske dejavnosti (ureditev osrednje vstopne točke v Dolenjem Jezeru, informacijskih točk, tematskih in drugih pešpoti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.). Spremljajoča turistična in športnorekreacijska ponudba se usmerja v naselja na obrobju jezera (oblikovanje osrednje vstopne točke za območje Cerkniškega jezera v Dolenjem Jezeru, Marof itn.). Poseljeno območje ob robu jezera (vključuje naselja Dolenja vas, Dolenje Jezero, Martinjak, Grahovo, Bločice, Bloška Polica, Žerovnica, Lipsenj, Goričice, Gorenje Jezero, Laze pri Gorenjem Jezeru, Otok in Zelše) je pretežno ruralnega značaja, v njem pa se predvideva zmeren razvoj poselitve. Poleg razvoja turizma je poseben poudarek na funkciji ohranjanja kulturne krajine neposredno ob naseljih, zaradi izjemne privlačnosti prostora za bivanje pa tudi na smotrnem umeščanju stanovanjskih območij. Kot pomembnejše oskrbno središče območja se razvija naselje Grahovo, ohranja in krepi pa se tudi vloga drugih manjših nosilnih naselij (Bloška Police, Dolenje Jezero, Martinjak in Žerovnica), s katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij.
(4)
Območje Rakovške uvale (b) v nižinskem delu je razdeljeno na dve podenoti:
(b1) Na pretežno urbaniziranem območju ob avtocesti se prepletajo vsebine, funkcije in programi naselij Ivanje selo in Rakek ter funkcijsko in prostorsko povezanih naselij Unec in Slivice. Območje predstavlja drugo najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti s koncentracijo centralnih, poslovnih, manjših proizvodnih in športnorekreacijskih dejavnosti ter stanovanj. Njegova vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo na Rakeku in Uncu. Unec skupaj s Slivicami in Rakek predstavljajo pomembnejša oskrbna središča območja in širšega občinskega oziroma regionalnega prostora (železniška postaja na Rakeku).
(b2) Druga podenota predstavlja širše območje Rakovega Škocjana, kjer se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in v povezavi s tem razvijajo sonaravne turistične in rekreacijske dejavnosti (hotel Rakov Škocjan, kompleks smučišča Kalič, ureditev osrednje vstopne točke, informacijskih točk, tematskih in drugih pešpoti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.).
(5)
Hriboviti del (c) je razdeljen na tri podenote:
(c1) Območje Vidovskega hribovja predstavlja pretežno poseljeno ruralno zaledje v severovzhodnem in osrednjem delu občine. Dejavnosti se razvijajo v funkciji ohranjanja poseljenosti (se pravi zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje in delo lokalnega prebivalstva) in vzdrževanja podobe kulturne krajine na območju. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije. Ohranja se vloga oskrbnih središč (Begunje pri Cerknici) in drugih manjših nosilnih naselij (Cajnarje in Sveti Vid), s katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost razvoja turistične ponudbe.
(c2) in (c3) Na pretežno neposeljenih območjih Menišije in Slivnice se ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in hkrati razvijajo sonaravne oblike turizma in rekreacije (planinski domovi, koče, turistične kmetije, ureditev pešpoti ipd.). Glede na pretežno gozdnatost območja se poudarja ohranjanje gozdov, na nižjih legah pa v povezavi z razvojem naselij na območju Vidovskega hribovja tudi ohranjanje podobe kulturne krajine.
(6)
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.