(1)
Primanjkljaj sredstev v poslovanju zavoda, izkazan v medletnem in letnem poslovnem poročilu, krije ustanovitelj le, če zavod z analizo stanja dokaže, ustanovitelj pa ugotovi, da je do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, ki imajo za posledico dispariteto med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami. Pri tem mora zavod dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s programi, dogovorjenimi na ravni občine ter da je realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje, v katerem se ugotavlja primanjkljaj.
(2)
Ustanovitelj krije le primanjkljaj, ki nastane pri opravljanju javne službe, kolikor za pokrivanje primanjkljaja ne zadostuje presežek, ki ga zavod ustvari z opravljanjem dejavnosti, ki ni javna služba.