23. člen
(pogoji za ohranjanje narave)
(1)
Ureditveno območje in njegovo vplivno območje se nahaja v območjih z naslednjim naravovarstvenim statusom:
(2)
Gradnja mostu, rekonstrukcija ceste in drugi posegi se izvajajo na način, da se ohranjajo vse bistvene lastnosti reke, zaradi katerih je bila spoznana za naravno vrednoto in da se ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora ter naravna strukturiranost brežine reke Savinje. S posegi naj se ne prekinja zveznosti vodnega toka, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, ohranjajo naj se vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
(3)
Zaradi ohranjanja narave se gradbena dela prednostno izvajajo z brežine, ne iz rečne struge tako, da se v čim večji meri zmanjša vpliv kaljenja vode. Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le-teh ne zajema vode iz Savinje. Betoniranja v omočenem delu struge se izvaja čim manj. Kjer je to neizogibno, se izvaja »v suhem«, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se vgrajuje beton.
(4)
Utrjevanje rečne struge in brežin se izven območja mostu izvaja na sonaraven način, pretežno z uporabo rastlinskega materiala (les, vrbovi popleti, količki, mreže) in s posamičnimi skalami. Toga tehnične ureditve vodotoka (kamen v betonu), spremembe poteka rečne struge, niso dopustne.
(5)
Vse utrditve območju mostu, ki bodo stalno omočene, morajo biti izvedene čim bolj hrapavo – gladka betonirana izvedba ni sprejemljiva. Utrjevanje brežine pod objektom mostu se izvede v izrazito neporavnani obliki. Pri kamniti zložbi beton ne sme prekrivati zunanje tretjine kamnov. Skale, ki utrjujejo vznožje brežin so različnih velikosti tako, da se poveča razgibanost brežin in s tem število skrivališč za ribe. Razporejenost in gostota umetnih ribjih skrivališč mora biti pri pripravi projektne dokumentacije usklajena z inštitucijo, pristojno za sladkovodno ribištvo. Dno struge pod mostom se ne utrjuje, gorvodno in dolvodno od mostu se ne gradi pragov, jezov, drč ali drugih vodnih objektov. Ohranja naj se naravna morfologija struge in brežin in zagotavlja prehodnost reke za vodne organizme.
(6)
Visokovodni nasipi so načrtovani čimdalje od brežin Savinje in urejeni na način, da se hidrologija Savinje izven časa visokih voda ohranja v obstoječi obliki. Pri izvedbi protipoplavnih ukrepov se obstoječa vegetacija ohranja, kjer je to izvedljivo. V primeru odstranitve obrežna vegetacija se ta takoj po končanih delih nadomesti z zasaditvijo z avtohtonimi, lokalno prisotnimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(7)
Na območju širitve ceste se ohranja naravna strukturiranost brežine reke Savinje. Na odseku, kjer se zaradi konfiguracije terena in protipoplavnih ureditev predvideva izgradnja nasipov in zidov, je poseganje omejeno le na zgornji del brežine. V območju mostu in širitve ceste se poseka samo toliko obrežne drevnine, kolikor je nujno potrebno za izvedbo gradbenih del in umestitev objektov. Obrežno vegetacijo, ki ne ovira del se ohrani in med gradnjo zaščiti pred poškodbami. Sekanje obrežne drevnine izven 10 m pasu gorvodno in dolvodno od mostu ter izven ureditvenega območja se ne izvaja.
(8)
Gorvodno in dolvodno od mostu in vznožje podpornih struktur se po končani gradnji omogoča naravna zarast obrežne vegetacije in dodatno zasadi z avtohtonim drevjem (vrba, jelša, jesen, lipa, hrast). Tujerodnih ali celo invazivnih rastlinskih vrst se ne sadi, preprečuje se njihovo razraščanje, še posebej invazivnih vrst. Zemljine naj se ne privaža od drugod oziroma naj se jo odvzema le z mest, kjer ni prisotnih invazivnih tujerodnih vrst. Takoj po končanih delih naj se odkrite površine zatravi in zasadi z avtohtonimi vrstami.
(9)
Dela v omočenem delu struge Savinje (rušitev obstoječega mostu, izgradnjo novega mostu) in dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se zaradi drsti rib ne izvajajo med 1. marcem in 30. junijem oziroma se zaradi variabilnega časa drsti posameznih vrst čas izvajanja del vsakič sproti uskladi z Ribiško družino Laško. Posek vegetacije v ureditvenem območju se zaradi gnezditve ptic, ne izvaja v času med 1. marcem in 1. avgustom. Dela naj ne potekajo v času povečanega pretoka Savinje. Po končanih delih naj se material odstrani iz struge in deponira na območju izven Natura 2000 območja.