39. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1)
Koncesijska pogodba lahko preneha z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem:
(2)
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve točke prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge točke prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in tretje točke prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe in s tem koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4)
Vsaka stranka lahko razdre koncesijsko pogodbo:
(5)
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(6)
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti, razen v primeru, če zaradi dolgotrajnosti sodnega postopka koncedentu to onemogoča izvajanje javne službe. Koncedent in koncesionar se lahko dogovorita tudi za arbitražo.
(7)
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin razen, če razdrtje iz teh razlogov določa koncesijska pogodba.