9. člen
(ukinitev posebne ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov)
(1)
Zavezanec, ki je do začetka uporabe tega zakona na podlagi posebne ureditve ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 12/24), mora z začetkom uporabe tega zakona prenehati ugotavljati davčno osnovo po tej posebni ureditvi.
(2)
Pravica do pokrivanja davčnih izgub, ki zavezancu ni prenehala na podlagi drugega stavka drugega odstavka 36. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 12/24), zavezancu tudi z uveljavitvijo tega zakona ne preneha.
(3)
Pravica do uveljavljanja neizkoriščenih delov davčnih olajšav, ki se lahko prenašajo v naslednja davčna obdobja, ki zavezancu ni prenehala na podlagi drugega odstavka 67.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 12/24), zavezancu tudi z uveljavitvijo tega zakona ne preneha.