306. Zakon o evidencah na področju dela (ZEPD)
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA
Razglaša se zakon o evidencah na področju dela, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 16. marca 1990.
Predsednik Predsedstva SFRJ: dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Skupščine SFRJ: dr. Slobodan Gligorijević l. r.
ZAKON
O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA
Na področju dela se uvajajo naslednje evidence, ki vsebujejo statistične podatke, pomembne za vso državo:
1)
evidenca o zaposlenih delavcih;
2)
evidenca o osebnih dohodkih;
3)
evidenca o poškodbah pri delu;
4)
evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev;
5)
evidenca o potrebi po delavcih;
6)
evidenca o državljanih Socialistične federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini;
7)
evidenca o ponudbah tujih delodajalcev za začasno zaposlitev državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije;
8)
evidenca o tujih državljanih in osebah brez državljanstva, zaposlenih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji;
9)
evidenca o zavarovancih in uživalcih pravic iz zdravstvenega zavarovanja;
10)
evidenca o družinskih članih državljanov Socialistično federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini - upravičencih do zdravstvenega varstva;
11)
evidenca o uživalcih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Evidenca, ki vsebuje podatke, pomembne za vso državo, je tudi matična evidenca o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o osebnih dohodkih, evidenco o poškodbah pri delu in evidenco o uživalcih pravic iz invalidskega zavarovanja vodijo podjetja, organizacije družbenih dejavnosti, banke in druge finančne organizacije, zavarovalne organizacije, predstavništva tujih firm, diplomatska in konzularna predstavništva v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, zadruge, oblike sodelovanja in skupnega poslovanja s tujimi osebami, delovne skupnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, društva in druge organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije) ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: delodajalci).
Evidenco o osebah, ki iščejo zaposlitev, evidenco o potrebi po delavcih, evidenco o državljanih Socialistične federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini in evidenco o tujih državljanih in osebah brez državljanstva, zaposlenih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, vodijo organizacije, pristojne za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: organizacije za zaposlovanje).
Evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz zdravstvenega zavarovanja in evidenco o družinskih članih, državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini upravičencih do zdravstvenega varstva vodijo organizacije, pristojne za zdravstveno zavarovanje.
Evidenco o ponudbah tujih delodajalcev za začasno zaposlitev državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini vodi zvezna organizacija, pristojna za zaposlovanje.
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo predpiše, katere evidence iz prvega odstavka tega člena vodijo v enotah in zavodih Jugoslovanske ljudske armade.
Da bi bil zagotovljen enoten sistem statističnih raziskovanj, se uporabljajo pri vodenju s tem zakonom uvedenih evidenc enotna metodološka načela in statistični standardi.
Podatki, ki jih vsebujejo s tem zakonom uvedene evidence, se lahko uporabljajo za statistična raziskovanja in druge uradne namene.
Podatke, ki jih vsebujejo s tem zakonom uvedene evidence, lahko uporabljajo zaradi uveljavljanja svojih pravic tudi posamezniki, na katere se ti podatki nanašajo.
O uporabi podatkov, ki jih vsebujejo s tem zakonom uvedene evidence, za druge namene, ne pa za namene iz prvega in drugega odstavka tega člena, odloča pooblaščeni organ organizacije, ki vodi evidenco, oziroma delodajalec.
V evidence, uvedene s tem zakonom, je treba vpisovati podatke in spremembe podatkov v predpisanih rokih.
II. VODENJE EVIDENC NA PODROČJU DELA
1. Evidenca o zaposlenih delavcih
V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju.
Evidenca o zaposlenih delavcih vsebuje:
1)
priimek in ime delavca;
3)
kraj rojstva (kraj, občina, republika oziroma avtonomna pokrajina);
4)
stalno prebivališče in naslov (kraj, občina, republika oziroma avtonomna pokrajina);
5)
kraj dela (kraj, občina, republika oziroma avtonomna pokrajina);
9)
strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog;
10)
dela delovnega mesta, ki jih delavec opravlja;
11)
delovni čas delavca - v urah (na teden);
12)
zavarovalno dobo do zaposlitve v organizaciji ali pri delodajalcu;
13)
ali je zaposlen za določen čas ali za nedoločen čas;
14)
ali je invalid dela ali upokojenec;
15)
ime druge organizacije ali delodajalca, pri katerem je zaposlen;
16)
ali se ukvarja z dopolnilnim delom kot postransko dejavnostjo;
17)
datum sklenitve delovnega razmerja;
18)
datum prenehanja delovnega razmerja;
19)
razlog prenehanja delovnega razmerja;
20)
dejavnost organizacije oziroma delodajalca.
Evidenca o zaposlenih delavcih se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu preneha delovno razmerje.
Podatki o delavcu, za katerega se neha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, se hranijo kot listina trajne vrednosti.
V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo tudi podatki, pomembni za ljudsko obrambo, ki jih predpiše zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpisani v evidenco o zaposlenih delavcih na podlagi njegove izjave ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti organizaciji oziroma delodajalcu, če organizacija oziroma delodajalec ni bil o njej kako drugače neposredno obveščen.
2. Evidenca o osebnih dohodkih
V evidenco o osebnih dohodkih se vpisujejo podatki o delovnem času, bruto osebnem dohodku, čistem osebnem dohodku nadomestilih osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca in o nadomestilih osebnega dohodka, uresničenih v breme drugih organizacij in organov.
Evidenca o osebnih dohodkih vsebuje poleg podatkov iz I. in 2. točke, 6. do 12. točke in 20. točke 7. člena tega zakona tudi naslednje podatke:
a)
podatke o delavčevem delovnem času in o njegovi izrabi:
1)
možno število delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas);
2)
skupaj opravljene delovne ure s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas), od tega:
-
dejansko opravljene ure,
-
ure čakanja na delo, zastojev in prekinitev pri delu,
-
ure ustavitve dela zaradi stavke;
3)
skupaj neopravljene ure;
4)
skupaj neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca, od tega:
-
ure počitka ob državnih praznikih,
-
ure odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka,
-
ure za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,
-
ure začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za katere se prejema nadomestilo osebnega dohodka iz sredstev organizacije ali delodajalca,
5)
neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo osebnega dohodka v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov;
6)
Skupaj neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo osebnega dohodka iz sredstev organizacij, pristojnih za zdravstveno zavarovanje, od tega:
-
ure začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela,
-
ure porodniškega dopusta in skrajšanega delovnega časa staršev z otrokom;
7)
neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo osebnega dohodka;
8)
ure na delu, daljšem od polnega delovnega časa;
b)
podatke o bruto osebnem dohodku delavca:
1)
izplačani bruto osebni dohodek, od tega:
-
za delo s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas);
-
za delo, daljše od polnega delovnega časa;
2)
bruto osebni dohodek iz dobička;
3)
izplačam čisti osebni dohodek, od tega:
-
za delo s polnim delovnim Časom in s krajšim delovnim časom od polnega (nepolni in skrajšani delovni čas);
-
za delo, daljše od polnega delovnega časa;
4)
nadomestila čistega osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca, od tega:
-
nadomestila čistega osebnega dohodka med začasno nezmožnostjo ali zadržanostjo od dela,
-
druga nadomestila čistega osebnega dohodka iz sredstev organizacije oziroma delodajalca;
5)
nadomestila čistega osebnega dohodka v breme drugih organizacij ali delodajalcev;
6)
čisti osebni dohodek iz dobička;
7)
neto prejemki delavca za neposredno porabo iz sredstev skupne porabe organizacije oziroma iz sredstev delodajalca, od tega:
-
za regres za letni dopust,
c)
podatke o delih na delovnem mestu, ki jih je delavec opravljaj in za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem:
1)
število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem,
2)
število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem na podlagi posebnega zavarovančevega statusa;
Evidenca o osebnih dohodkih se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu preneha delovno razmerje.
Podatki o delavcu, za katerega se neha voditi evidenca o osebnih dohodkih, se hranijo kot listina trajne vrednosti.
3. Evidenca o poškodbah pri delu
V evidenco o poškodbah pri delu se vpisujejo podatki o poškodbah delavcev, kadar gre za poškodbe pri delu smiselno predpisom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V evidenco o poškodbah pri delu se vpisujejo podatki najpozneje v treh dneh po poškodbi.
Evidenca o poškodbah pri delu vsebuje poleg podatkov iz 1. do 12. in 20. točke 7. člena tega zakona tudi naslednje podatke:
a)
podatke o poškodovanem delavcu:
1)
delo, ki ga je opravljal delavec, ko se je zgodila poškodba pri delu;
2)
koliko ur je delal delavec tistega dne, ko se je zgodila poškodba pri delu;
3)
ali je delavec že kdaj prej doživel poškodbo pri delu m kolikokrat;
5)
poškodovani del telesa;
6)
ali je bila poškodba smrtna;
b)
podatke o poškodbi pri delu:
1)
kdaj se je zgodila nesreča:
2)
kje se je zgodila nesreča:
-
na kraju opravljanja del oziroma nalog,
-
na redni poti od stanovanja do stalnega kraja dela,
-
na redni poti od stalnega kraja dela do stanovanja,
-
na službenem potovanju,
3)
koliko oseb se je skupaj poškodovalo ob poškodbi pri delu (s smrtno ponesrečenimi vred);
4)
koliko oseb je izgubilo življenje na kraju nesreče oziroma koliko jih je umrlo na poti do zdravstvene organizacije.
5)
ali se je podobna nesreča zgodila že prej na istem delovnem mestu in pri istem delu;
8)
ali je bilo ugotovljeno, da je delavec na delovnem mestu ogrožen;
9)
uporabo osebnih varstvenih sredstev:
-
ali je bila odrejena uporaba osebnih varstvenih sredstev in osebne varstvene opreme,
-
ali so bila uporabljena osebna varstvena sredstva in osebna varstvena oprema,
-
ali so bili izvedeni splošni in posebni ukrepi za varstvo pri delu.
4. Evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev
V evidenco o osebah, ki iščejo zaposlitev, se vpisujejo podatki o vsaki osebi, ki se zaradi zaposlitve prijavi organizaciji za zaposlovanje in ki ima stalno prebivališče ali mu je prenehalo delovno razmerje na območju organizacije za zaposlovanje, kateri se prijavlja.
Evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev, vsebuje naslednje podatke:
3)
kraj rojstva (kraj, občina, republika oziroma avtonomna pokrajina);