Nalaganje dokumenta...
Zakon o kmetijskih zemljiščih
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 26-236/1973, stran 1066 DATUM OBJAVE: 25.7.1973
SRS 26-236/1973
236. Zakon o kmetijskih zemljiščih
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o kmetijskih zemljiščih
o razglasitvi zakona o kmetijskih zemljiščih
Razglaša se zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 18. julija 1973.
št. 435-5/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher l. r.
Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o kmetijskih zemljiščih
o kmetijskih zemljiščih
I. TEMELJNA NAČELA IN SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja varstvo, promet, zakup ter maksimum kmetijskih zemljišč, pravni položaj skladov kmetijskih zemljišč v občini (v nadaljnjem besedilu: kmetijski zemljiški sklad), kmetijske prostorsko-ureditvene operacije in skupne pašnike ter omogoča obdelovalcem kmetijskih zemljišč, da po skupnosti obdelovalcev kmetijskih zemljišč v občini (v nadaljnjem besedilu: kmetijska zemljiška skupnost) usmerjajo kmetijsko zemljiško politiko v občini.
2. člen
Kmetijska zemljišča so vsa obdelovalna in neobdelovalna zemljišča, ki so v skladu z 10. členom tega zakona namenjena za kmetijsko proizvodnjo.
3. člen
(1)
Kmetijska obdelovalna zemljišča so ne glede na rabo: njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki, razen barijanskih.
(2)
Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra dokler se ne dokaže nasprotno.
4. člen
(1)
Občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju, kjer je to kmetijsko zemljišče ali njegov del in s kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja pomemben dohodek, ne glede na to, če ima še druge vire dohodkov (npr. iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti in podobno) se šteje po tem zakonu za kmeta. Za kmeta se šteje tudi občan, katerega družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka.
(2)
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, lahko z določbo ugotovi, da se šteje za kmeta tudi občan, ki ne živi stalno v kraju, kjer ima kmetijsko zemljišče ali njegov del, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
(3)
Pri določanju, kaj se šteje za pomemben dohodek iz prvega odstavka tega člena, se upošteva dohodek iz takšnega osebnega dela v kmetijstvu, ki ima značaj gospodarske dejavnosti.
(4)
Za presojo, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjih odstavkov, je merodajno stanje ob nameravanem prevzemu kmetijskih zemljišč oziroma v času iz 115. člena tega zakona.
(5)
Kmetijske organizacije združenega dela so po tem zakonu delovne organizacije, temeljne organizacije združenega dela, posebne organizacije združenega dela iz 39. in 40. člena zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 22-209/72), kazenski poboljševalni zavodi in njihove gospodarske enote ter šole in društva, če se vse te organizacije ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, ali če jim je kmetijsko zemljišče sicer potrebno za opravljanje njihove dejavnosti.
(6)
O zadevah iz prejšnjih odstavkov odloča v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, potem ko dobi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti.
5. člen
(1)
Kmetijska zemljiška skupnost je samoupravna skupnost kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Ustanovi se z družbenim dogovorom za območje občine.
(2)
Družbenopolitične skupnosti in organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka določijo z družbenim dogovorom razmerja, ki nastajajo med njimi v zvezi z izvajanjem tega zakona in drugih nalog s področja zemljiške politike.
(3)
Notranjo organizacijo si določa skupnost s statutom, ki ga potrdi občinska skupščina.
(4)
Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
6. člen
(1)
V skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini kmetijska zemljiška skupnost. Kmetijska zemljiška skupnost zlasti:
-
skrbi za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini;
-
sodeluje pri izdelavi osnutkov občinskih prostorskih planov in drugih prostorskih načrtov ter po svojih delegatih pri njihovem sprejemanju;
-
spodbuja razvoj različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela;
-
gospodari s skladom kmetijskih zemljišč v občini (VI. poglavje tega zakona);
-
sodeluje pri pripravah in izvedbi arondacij in komasacij ter pri drugih posegih v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč;
-
sodeluje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov;
-
opravlja druge naloge po določbah zakona, občinskih predpisov in svojega statuta.
(2)
Zadeve iz prejšnjega odstavka, ki imajo regionalni pomen, skupno rešujejo prizadete kmetijske zemljiške skupnosti, ki lahko ustanavljajo v ta namen skupne službe.
7. člen
(1)
Za sporazumno odpravo sporov iz civilno-pravnih razmerij, ki jih ureja ta zakon, ustanovi kmetijska zemljiška skupnost poravnalni svet.
(2)
Določbe zakona o poravnalnih svetih (Uradni list SRS, št. 52/72) veljajo tudi za poravnalni svet kmetijske zemljiške skupnosti.
8.člen
Tudi državljani ne morejo dobiti kmetijskega zemljišča, niti ga vzeti v zakup, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
9. člen
(1)
Določbe tega zakona o rabi in obdelovanju, o nadomestilu iz 12. člena, o posebnem prispevku in o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (13. in 55. člen), se uporabljajo tudi za nezazidana stavbna zemljišča (2. člen zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem - Uradni list SRS, št. 27-254/72), dokler ni izdano lokacijsko dovoljenje.
(2)
Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za gozdove in gozdna zemljišča, če ni z zakonom drugače določeno.
II. VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
10. člen
(1)
V skladu z regionalnim prostorskim planom za območje SR Slovenije in v skladu z naravnimi razmerami ter družbenimi potrebami v občini se z občinskim prostorskim planom namenijo zemljišča za potrebe kmetijstva. Zemljišča, ki so namenjene za potrebe kmetijstva, se razvrstijo v območja:
-
ki so trajno namenjena za kmetijsko uporabo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreminjati;
-
v katerih se lahko zemljišča uporabijo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenim s tem zakonom;
-
v katerih se smejo zemljišča uporabljati tudi za druge, s kmetijstvom povezane namene (kmečki turizem in turizem, vodni rezervati, naravno-varstvena območja in pod.).
(2)
Občinski prostorski plan je lahko tudi urbanistični program občine, če v skladu z naravnimi razmerami in družbenimi potrebami z namensko razvrstitvijo površin in zavarovanih območij (4. točka 4. člena zakona o urbanističnem planiranju, Uradni list SRS, št. 16-119/67) določa zemljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva. V tem primeru je razvrstitev kmetijskih zemljišč v območja iz prejšnjega odstavka sestavni del urbanističnega programa občine.
(3)
Pri izdelavi osnutka občinskega prostorskega plana oziroma urbanističnega programa občine in pri njegovem sprejemanju se upoštevajo določbe druge alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(4)
Tehnična navodila za razvrstitev zemljišč iz prvega odstavka izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona republiški sekretar za urbanizem v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvo.
(5)
Osnutek občinskega prostorskega plana oziroma urbanističnega programa občine se pošlje v mnenje republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo.
11. člen
(1)
Sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč iz druge in tretje ainee prvega odstavka prejšnjega člena je dopustna, če je v skladu z občinskim prostorskim planom.
(2)
Občinska skupščina ne more odločati o spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča, dokler ne dobi mnenja kmetijske zemljiške skupnosti.
(3)
Za izdajo lokacijskih dovoljenj na območjih, ki niso zajeta z ustreznimi urbanističnimi akti občinske skupščine, je potrebno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti.
(4)
Mnenje iz drugega odstavka oziroma soglasje iz tretjega odstavka izda kmetijska zemljiška skupnost najpozneje v dveh mesecih po prejetem zaprosilu. Če skupnost v tem roku ne da mnenja oziroma soglasja, se šteje, da se s predlogom strinja.
12. člen
Ne glede na posebne predpise o odškodnini pripada kmetu oziroma kmetijski organizaciji združenega dela za odvzeto zemljišče poleg odškodnine o razlastitvi še nadomestilo za zmanjšano možnost pridobivanja na preostalem zemljišču. Nadomestilo mora biti tolikšno, da skupaj z odškodnino zadošča po izbiri kmeta oziroma kmetijske organizacije združenega dela bodisi za tolikšno izboljšanje preostalega zemljišča, da nista prikrajšana na svojem dohodku bodisi da si lahko pridobita drugo enakovredno zemljišče.
13. člen
(1)
Če na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja fizična ali pravna oseba spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča oziroma zemljišča iz prvega odstavka 9. člena, tako da se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača poseben prispevek.
(2)
Poseben prispevek se ne plačuje v primerih, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za potrebe JLA, za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora in kadar se na zemljišču gradijo objekti za zboljšanje vodnega režima.
(3)
Poseben prispevek iz prvega odstavka tega člena je dohodek samoupravne vodne skupnosti SR Slovenije in se sme uporabljati v skladu s programom te skupnosti izključno le za urejanje kmetijskih zemljišč zaradi povečanja njihove rodovitnosti (hidromelioracije, agromelioracije, komasacije).
(4)
Poseben prispevek znaša 2,00 din od kvadratnega metra zemljišča iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Brez potrdila o plačanem posebnem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
14. člen
(1)
Lastnik, uporabnik oziroma imetnik kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: obdelovalec) mora v splošnem družbenem interesu obdelovati zemljišče tako, da se trajno ohranja njegova rodovitnost.
(2)
Če kmetijska zemljiška skupnost ugotovi, da obdelovalec ne uporablja zemljišča v skladu z določbo prejšnjega odstavka, razišče vzroke za tako stanje. V skladu z ugotovljenim stanjem predlaga skupnost obdelovalcu primerne ukrepe in mu pri tem daje ustrezno pomoč. Če obdelovalec teh predlogov ne upošteva, predlaga kmetijska zemljiška skupnost za kmetijstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da odloči o njenem predlogu.
(3)
Organ iz prejšnjega odstavka odredi izvedbo potrebnih ukrepov na stroške obdelovalca, ki ne izvede določenih ukrepov v danem roku.
15. člen
Če se pri melioracijah, arondacijah, komasacijah ali pri drugačnem urejanju in izboljševanju kmetijskih zemljišč uporabljajo družbena sredstva, se kulture na teh zemljiščih in način njihove obdelave določijo s pogodbami o združevanju dela in sredstev med obdelovalci, med njimi ter kmetijsko zemljiško skupnostjo oziroma na način iz 91. člena.
III. PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI
16. člen
S prometom s kmetijskimi zemljišči po tem zakonu je mišljen prenos lastninske pravice oziroma pravice uporabe s pravnimi posli med živimi.
17. člen
(1)
Nihče ne more pridobiti več kmetijskega zemljišča kot ga sme imeti po zakonu.
(2)
Kdor pridobi v last kmetijsko zemljišče, ki presega z zakonom določeni maksimum, mora to naznaniti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve v tridesetih dneh, odkar je za to zvedel.
(3)
Presežek kmetijskega zemljišča nad z zakonom določenim maksimumom postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Za presežek, ki je pridobljen s pravnimi posli med živimi, se ne plača odškodnina.
18. člen
(1)
Kdor podeduje kmetijsko zemljišče, ki skupaj z zemljiščem, ki ga že ima v lasti, presega z zakonom določeni maksimum, ima v okviru tega maksimuma pravico izbrati tisto od vseh teh kmetijskih zemljišč, na katerem namerava obdržati lastninsko pravico.
(2)
Izjavo, s katero izbere zemljišče po prejšnjem odstavku, da dedič v 60 dneh po pridobitvi zemljišča občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve. Ta organ ugotovi z odločbo, da je drugo zemljišče, ki presega z zakonom določeni maksimum, postalo družbena lastnina.
(3)
Če dedič zemljišča ne izbere, določi občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, katero kmetijsko zemljišče iz podedovanega presežka postane družbena lastnina.
(4)
Za kmetijsko zemljišče, ki postane po prejšnjih odstavkih družbena lastnina, ima dedič pravico do odškodnine, ki se odmeri po predpisih o razlastitvi.
19. člen
(1)
Kmetijska organizacija združenega dela in kmet, katerih zemljišče meji na zemljišče, ki ga prodaja kmet ali drug občan, imata prednostno pravico do nakupa tega zemljišča.
(2)
Če kmetijska organizacija združenega dela oziroma kmet ne uveljavlja prednostne pravice nakupa iz prejšnjega odstavka, ima prednostno pravico kmetijska zemljiška skupnost, nato druga kmetijska organizacija združenega dela ali drug kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti.
(3)
Ob enakih pogojih ima kmetijska organizacija združenega dela prednostno pravico pred kmetom, med kmeti pa tisti, ki se izključno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
(4)
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ima prednostno pravico nakupa zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet ali kmetijska organizacija združenega dela, razen če gre za zakup iz 43.člena tega zakona.
(5)
Kadar je naprodaj gozdno zemljišče oziroma gozd, ima prednostno pravico nakupa organizacija, ki gospodari z gozdovi v tem območju, v gorskih in hribovitih predelih pa tudi kmet, ki mu je kmetijstvo oziroma gozdarstvo pretežni vir dohodka.
20. člen
(1)
Kmet ali občan, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, je dolžan ponudbo v treh izvodih izročiti pristojnemu krajevnemu uradu oziroma, kjer krajevnega urada ni, občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve, na območju občine, kjer je to zemljišče. Ponudba mora vsebovati označbo in ceno zemljišča ter druge prodajne pogoje.
(2)
Ponudbo je potrebno za petnajst dni nabiti na razglasni deski krajevnega urada oziroma občine ter jo hkrati z vročilnico poslati kmetijski zemljiški skupnosti.
(3)
Rok za uveljavitev prednostne pravice nakupa iz prejšnjega člena znaša trideset dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost.
21. člen
Zemljiškoknjižni prenos kmetijskega zemljišča, na katerem je lastninska pravica, je mogoč samo na podlagi potrdila pristojnega krajevnega urada oziroma kjer krajevnega urada ni, občinskega upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, da so bile upoštevane določbe 20. člena tega zakona.
22. člen
(1)
Upravičenec iz 19. člena tega zakona, ki je bil prikrajšan za prednostno pravico nakupa, lahko s tožbo zahteva, da se pogodba o prodaji razveljavi in da mu lastnik proda kmetijsko zemljišče ob enakih pogojih, po katerih je bilo prodano drugemu.
(2)
Tožbo iz prejšnjega odstavka lahko vloži upravičenec v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za prodajo oziroma za vpis, najpozneje pa v enem letu od dneva prodaje.
23. člen
(1)
Kmetijska organizacija združenega dela lahko proda kmetijsko zemljišče šele, ko dobi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti o nameravani prodaji. Šteje se, da kmetijska zemljiška skupnost soglaša s prodajo, če v tridesetih dneh ne sporoči svojega mnenja.
(2)
Kmetijska organizacija združenega dela sme uporabiti denarni znesek, ki ga dobi za prodano kmetijsko zemljišče ali za pogodbeni oziroma prisilni prenos pravice uporabe na takem zemljišču na drugo organizacijo združenega dela, samo za nakup drugega kmetijskega zemljišča in za zboljšanje ter ureditev svojih kmetijskih zemljišč.
24. člen
(1)
Če posestnik kmetijskega zemljišča ne more dokazati svoje lastninske pravice z izpiskom iz zemljiške knjige ali s pravnomočno sodbo ali upravno odločbo, lahko tako zemljišče proda ali se po 25. členu tega zakona odpove lastninski pravici, če se izkaže s potrdilom, ki ga izda za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ.
(2)
Da bi mogel dobiti potrdilo iz prejšnjega stavka, mora posestnik zemljišča dokazati:
-
da je pridobil posest na zemljišču na takšni pravni podlagi, po kateri se pridobiva lastniška pravica na nepremičninah;
-
da imajo on ali njegovi pravni predniki zemljišče v posesti najmanj že od 6. aprila 1941;
-
da ne teče o lastnini na tem zemljišču sodni spor.
(3)
Kdor po prodaji zemljišča po prejšnjem odstavku dokaže svojo lastninsko pravico na prodanem kmetijskem zemljišču, ne more zahtevati od kupca, da mu izroči zemljišče v posest, preden mu ne povrne neamortiziranega dela vloženih sredstev za investicije na njem.
(4)
Potrdilo iz prvega odstavka tega člena je veljavna listina za vpis v zemljiško knjigo.
25. člen
(1)
Kmet, drug občan ali civilno-pravna oseba se lahko z enostransko izjavo odpove lastninski pravici na svojem kmetijskem zemljišču v korist kmetijske zemljiške skupnosti, če na zemljišču ni bremen ali so na njem samo stvarne služnosti.
(2)
Izjavo o odpovedi lastninski pravici po prejšnjem odstavku se da za premoženjskopravne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, in sicer ustno na zapisnik ali pa v obliki sodno overjene listine.
(3)
Določbe 24. člena tega zakona o izdajanju potrdila o lastninski pravici, o pravicah drugih in o vpisu v zemljiško knjigo veljajo smiselno tudi za odpoved lastninski pravici po prvem odstavku tega člena.
(4)
Za pravna dejanja v postopku v zvezi s prenosom lastninske pravice po tem členu se ne plačujejo takse in ne davek od prometa nepremičnin.
26. člen
(1)
Kmetijsko zemljišče, katerega lastnik najmanj 10 let ne stori ničesar, s čemer bi kakorkoli izvrševal svojo lastniško pravico na tem zemljišču, postane družbena lastnina in preide v kmetijski zemljiški sklad.
(2)
Prav tako se prenese pravica uporabe, ki jo ima na kmetijskem zemljišču kmetijska organizacija združenega dela, na kmetijsko zemljiško skupnost, če zemljišče dve leti zaporedoma ni bilo obdelano.
(3)
Dejstvo iz prvega odstavka ugotovi občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, iz drugega odstavka pa občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, z odločbo.
27. člen
Na kmetijskem zemljišču, ki je družbena lastnina, ni mogoče s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice.
28. člen
(1)
Pogodbo o prodaji kmetijskega zemljišča v družbeni lastnini občanu oziroma civilni pravni osebi je treba predložiti najkasneje trideset dni po sklenitvi pristojnemu občinskemu javnemu pravobranilstvu.
(2)
Pogodbe, s katerimi je uporabnik prodal kmetijsko zemljišče občanu ali civilni pravni osebi oziroma ga kupil za ceno, ki je manjša oziroma večja kot prometna vrednost, izpodbija občinsko javno pravobranilstvo najkasneje v treh mesecih od prejema pogodbe.
(3)
Sodišče ne sme izvesti zemljiškoknjižnega prenosa brez potrdila javnega pravobranilstva o prejemu pogodbe iz prvega odstavka tega člena.
IV. ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
29. člen
(1)
Predmet zakupa je kmetijsko zemljišče s pripadajočimi objekti, napravami in dolgoletnimi nasadi.
(2)
Pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: zakupna pogodba) mora vsebovati zlasti zemljiškoknjižne podatke,, opis in vrednost objektov, naprav in nasadov iz prejšnjega odstavka, višino zakupnine ter dobo in namen zakupa.
30. člen
Zakupna pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki. Zakupna pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka.
31. člen
(1)
Zakupodajalec mora ponuditi kmetijsko zemljišče v zakup najprej kmetijski zemljiški skupnosti ali kmetijski organizaciji združenega dela. Če ga ta ne sprejme, lahko ponudi zemljišče v zakup kmetu oziroma drugemu občanu, če zemljišče ne sprejme v zakup kmet.
(2)
Določbe 20. do 22. člena tega zakona se ustrezno uporabljajo tudi v primerih iz prejšnjega odstavka.
32. člen
(1)
Kmetijska zemljiška skupnost ali kmetijska organizacija združenega dela sme dati kmetijsko zemljišče kmetu v zakup samo v primeru, če ni mogoče s tem zemljiščem organizirati proizvodnega sodelovanja med kmetom in kmetijsko organizacijo združenega dela.
(2)
V podzakup lahko daje pod pogojem iz prejšnjega odstavka kmetijsko zemljišče le kmetijska zemljiška skupnost in kmetijska organizacija združenega dela.
(3)
Kmetijska organizacija združenega dela sme uporabiti znesek, ki ga dobi po prejšnjih odstavkih, le za namene iz drugega odstavka 23. člena tega zakona.
33. člen
(1)
Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe zakupnega zemljišča.
(2)
Doba zakupa ne more biti krajša kot:
-
25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradov, sadovnjakov ali hmeljišča;
-
15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listavcev;
-
10 let, če naj rabi zemljišče za druge namene.
(3)
Če trajni nasadi na zakupnem zemljišču že obstajajo, se zakupno razmerje lahko sklene tudi za dobo, dokler nasadi ne bodo amortizirani.
34. člen
(1)
Če zakupodajalec ne more skleniti zakupne pogodbe za dobo iz prejšnjega člena tega zakona, objavi ponudbo o zakupu na način iz 20. člena tega zakona.
(2)
Če se v 30 dneh od dneva objave ne sklene zakupna pogodba po ponujenih pogojih, lahko da zakupodajalec kmetijsko zemljišče v zakup tudi za krajši rok.
35. člen
Zakupna pogodba se podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če najmanj v trimesečnem ali v daljšem dogovorjenem odpovednem roku nobena pogodbena stranka pismeno ne odpove pogodbe.
36. člen
(1)
Zakupna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha.
(2)
Zakupna pogodba preneha tudi, če zakupno zemljišče v skladu z zakonom preneha biti kmetijsko zemljišče.
37. člen
Zakupodajalec sme od pogodbe odstopiti, če zakupnik:
-
ne rabi zemljišča kot dober gospodar;
-
obdeluje zakupno zemljišče v nasprotju s sklenjeno pogodbo;
-
daje zakupno zemljišče v podzakup, razen v primerih iz drugega odstavka 32. člena tega zakona.
38. člen
(1)
Če bi zaradi dogodkov, ki jih ob času sklepanja zakupne pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, izpolnitev obveznosti postala za eno od strank očitno pretežka ali bi ji povzročila preveliko izgubo, lahko prizadeta stranka zahteva, da se pogodba spremeni ali razveljavi.
(2)
Pri presoji, ali je zahteva za spremembo ali razveljavitev zakupne pogodbe utemeljena je treba upoštevati koristi obeh strank kakor npr. onemogočanje uvedbe prostorsko-ureditvenih operacij ter bolezen, onemoglost ali drugačno delovno nezmožnost zakupnika.
39. člen
Zakupna pogodba, s katero se zakupnina določi v obliki dela na kmetiji zakupodajalca ali v obliki deleža od pričakovanega pridelka oziroma predvidenega dohodka, nima pravnega učinka.
40. člen
(1)
Zakupnik ima pravico in dolžnost, da obnavlja trajne nasade na zakupnem zemljišču v takem obsegu, da se amortizirajo do poteka zakupne dobe.
(2)
Zakupnik lahko zasadi trajne nasade tudi brez soglasja zakupodajalca, vendar v tem primeru nima pravice do povračila neamortizirane vrednosti nasadov ob prenehanju zakupne dobe.