(1)
Če samostojni obrtnik zaradi opravljanja družbenih zadolžitev in razlogov, ki niso odvisni od njegove volje, ne more osebno voditi obratovalnice, lahko eden od zaposlenih delavcev ali ožji družinski član, kateremu je delo v obratovalnici edina ali glavna zaposlitev, začasno vodi obratovalnico, in to najdalje šest mesecev, v primeru bolezni, vojaške obveznosti ali druge časovno določene zadržanosti, pa dokler le-ta traja. Oseba, ki nadomešča samostojnega obrtnika, odgovarja za zakonitost dela obratovalnice in zakonitost dela v obratovalnici zaposlenih delavcev.
(2)
Začasno vodenje obratovalnice po prejšnjem odstavku tega člena je samostojni obrtnik v petnajstih dneh dolžan prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Prijavi je samostojni obrtnik dolžan priložiti dokaz o onemogočanju osebnega dela v obratovalnici.
(3)
Če samostojni obrtnik v primerih iz prvega odstavka tega člena ali iz drugega utemeljenega razloga dalj kot trideset dni ne dela v obratovalnici, lahko začasno ustavi obratovalnico, če ta zakon ne določa drugače.
(4)
Začasno ustavitev obratovanja iz prejšnjega odstavka tega člena dovoli pristojni občinski upravni organ največ za dobo enega leta, v primeru opravljanja vojaške obveznosti ali bolezni pa, dokler vojaška obveznost ali bolezen traja.
(5)
Ponovni pričetek obratovanja mora samostojni obrtnik priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
(6)
Določbe tega člena o začasni ustavitvi obratovanja se smiselno uporabljajo za opravljanje obrti kot postranskega poklica.