9. člen
(deponiranje materiala, sanacija in rekultivacija)
(1)
Načrtovana kapaciteta deponiranega materiala je do 170.000 m3. Višina nasutja znaša od približno 11 m na severnem delu in do približno 8 m na južnem delu deponije.
(2)
Rekultivirana površina mora biti pretežno ravna površina, ki se na severni in severovzhodni strani izvede do nivoja sosednjih zemljišč, z navezavo na okoliški teren. Najvišja višinska kota deponije ne sme presegati okoliškega terena, ki je na višinski koti približno 303,5 m nadmorske višine. Južna, zahodna in jugovzhodna stran deponije se izvedejo kot ježa z enakim naklonom brežine, kot jo ima obstoječa ježa.
(3)
Ravninski del deponije se izvede z naklonom približno 1 %, ki višinsko pada v jugozahodni smeri. Brežine ježe se izvedejo v razmerju 1:3 ali v položnejšem naklonu. Za zagotavljanje stabilnosti ježe je dopustna izvedba geotehničnih ukrepov.
(4)
Ježa deponije se po končanem deponiranju izvede kot nadaljevanje obstoječega krajinskega vzorca v obliki zatravljene in mestoma z grmovnicami zasajene brežine.
(5)
Deponiranje materiala se izvede z vgrajevanjem materiala po plasteh debeline do 0,50 metra, s sprotnim utrjevanjem.
(6)
Deponija materiala se po končanem deponiranju pripravi za rekultivacijo v kmetijska zemljišča. Izboljša se ekološko stanje tal tako, da se zagotovi ustrezno debelino in kvaliteto tal za kmetijsko pridelavo. Ravninski del deponije se v fazi po zaključku gradbenih del, zaradi preprečevanja erozije, ustrezno zatravi.