26. člen
(oskrba z energijo)
(1)
Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.
(2)
Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetski koncept občine.
(3)
Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Na posameznih območjih se zagotovi vsaj 20 % energetske oskrbe iz obnovljivih virov, če trajnostni potencial to omogoča.
(4)
Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
(5)
Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
(6)
Obstoječe sisteme in naprave za ogrevanje na neobnovljive vire energije se postopoma zamenjuje oziroma nadomešča s sistemi in napravami, ki izrabljajo obnovljive vire energije. Prednostno naj se vgrajujejo sistemi in naprave, ki omogočajo soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, s čimer se dodatno zmanjšajo škodljivi vplivi proizvodnje energije na okolje.
(7)
Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(8)
Proizvodnjo električne energije v malih HE se spodbuja samo v primerih, pri katerih se z izkoriščanjem vodne sile zagotovi večnamenskost objekta ali pa se objekt izvede v sklopu drugega objekta ter so tako vplivi na krajino in naravno okolje zmanjšani na minimum. Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.
(9)
Izraba lesne biomase se uveljavlja tako za individualno ogrevanje objektov kot tudi daljinsko ogrevanje ter soproizvodnjo toplotne in električne energije.
(10)
Veliki potencial na področju soproizvodnje toplote in električne energije predstavlja bioplin, ki se kot obnovljivi vir energije lahko prideluje v kmetijstvu, industriji, čistilnih napravah in odlagališčih odpadkov. Na območju Občine Kočevje predstavljajo pomembni potencial pridelave bioplina predvsem kmetije. Na območju podrobnejše namenske rabe kmetij se omogoči gradnja bioplinskih naprav za soproizvodnjo toplotne in električne energije.
(11)
Oskrba občine z električno energijo poteka preko obstoječih elektroenergetskih daljnovodov DV 1x110 kV Grosuplje–Kočevje in DV 1x110 kV Kočevje–Bršljin, predvidena je izgradnja daljnovoda DV 2x110 kV Kočevje–Črnomelj.
(12)
Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se v vseh naseljih predvidi izgradnja dodatne 20 in 0,4 kV elektroenergetske infrastrukture.
(13)
V urbaniziranih sredinah se srednjenapetostne in nizkonapetostne vode vodi podzemno (pokablitev), prostozračne vode pa se opušča.
(14)
Zmanjša se poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjša se svetlobno onesnaženje z:
(15)
Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam na območju velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov (npr. Stojne) in pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (npr. dolina Kolpe). Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko zgradbo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje.