42. člen
(zasnova prostorskega razvoja gozdarstva)
(1)
Gozdovi, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranjajo ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.
(2)
Na območjih z gozdov se ohranjajo sklenjene gozdne površine (Kočevski Rog, Stojna, Kočevska mala gora, Goteniška gora, Borovška gora, Spodnjeloška gora ipd.), zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se povečajo razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo (predvsem na Kočevskem polju), se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.
(3)
Z ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov.
(4)
Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo gozdovi s posebnim namenom, v katerih so posegi omejeni z režimom varovanja, določenim z odlokom o varovanju. Poleg z odloki razglašenih in zavarovanih gozdov s posebnim namenom se v OPN kot gozdovi s posebnim namenom opredelijo tudi drugi gozdovi in gozdni otoki, predvsem taki, ki imajo funkcijo mestnih oziroma primestnih gozdov (npr. pri Mlaki pri Kočevju, na območju Mestnega loga ipd.).
(5)
Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri poseganju v večnamenske gozdove se posege presoja z vidika vplivov na okolje.
(6)
Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi.
(7)
Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis.
(8)
Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu s tehnološkim delom gozdnogojitvenega načrta. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erozijsko ogroženih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.
(9)
Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehranska baza za divjad.
(10)
Obstoječe obore za divjad se lahko ohranjajo, urejajo pa se lahko tudi nove manjše obore, deloma kot dopolnitev lovskemu turizmu, deloma kot alternativna oblika živinoreje (pridelava mesa) in hkrati tudi kot turistična zanimivost. V oborah se gozdnogojitveno ukrepanje usmeri predvsem v izboljšanje prehrambnih in bivanjskih pogojev za divjad.