9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1)
Razvoj poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje Kočevja, lokalnih središč in naselij z elementi lokalnega središča. Za razvoj se prednostno izkoristijo nezadostno ali neprimerno izkoriščene obstoječe površine stavbnih zemljišč v naseljih. Za krepitev vloge Kočevja in lokalnih središč ter naselij z elementi lokalnega središča se zagotavljajo tudi nove površine, tako da se krepi urbana struktura naselij.
(2)
Pri razvoju poselitve in umeščanju posameznih dejavnosti je treba upoštevati sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine, ohranjanja narave in drugih okoljskih omejitev.
(3)
Gospodarske dejavnosti se razvijajo na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo GJI ali možnostjo za komunalno opremljanje. Večje gospodarske cone se tudi v prihodnjem prostorskem razvoju koncentrirajo na območju Kočevja (LIK, LIK I in LIK II, Melamin), v navezavi na pomembnejše prometne povezave – regionalne ceste, predvideno obvoznico in 3. a razvojno os ter železnico. Gospodarske dejavnosti se razvijajo tudi v lokalnih središčih in naseljih z elementi lokalnega središča Predgrad, Kočevska Reka, Mozelj, Morava, Štalcerji, kjer se praviloma urejajo ustrezne cone; v manjšem obsegu, npr. v okviru obrtnih in manjših proizvodnih dejavnosti, pa se gospodarske dejavnosti razvijajo tudi v drugih naseljih glede na prostorske možnosti in omejitve, prometno dostopnost in infrastrukturno opremljenost. Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru urejenih gospodarskih con, v katere se postopoma selijo obstoječe gospodarske dejavnosti iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in za družbene dejavnosti. Z izgradnjo novih in s prenovami obstoječih prometnic ter druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoječih gospodarskih con. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umeščajo na območja centralnih dejavnosti.
(4)
Prostorske možnosti za razvoj obrambnih dejavnosti in policije se zagotavljajo predvsem na obstoječih lokacijah.
(5)
Prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila ter za različne tipe in velikosti stanovanj se zagotavljajo predvsem na območju Kočevja ter v lokalnih središčih Stara Cerkev, Kočevska Reka, Predgrad in v naseljih z elementi lokalnega središča Livold, Mozelj, Stari Log, Koprivnik, Morava, Štalcerji, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč v naseljih ter širitve naselij. Prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila stanovanj se z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč v naseljih zagotavljajo tudi v vseh preostalih naseljih. Pri tem se poleg varstvenih omejitev upoštevajo tudi merila za kakovostno bivanje, kot so dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet, združljivost z drugimi dejavnostmi, osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje in podobno. Na površinah za gradnjo stanovanj se z bolj strnjeno gradnjo in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih zagotavljajo racionalna raba prostora, varčevanje z energijo in varčna raba materialov za gradnjo. Stanovanjska gradnja se usmerja na območja, na katerih je mogoče zagotavljati komunalno opremljenost in dostopnost.
(6)
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu tudi: centralne dejavnosti) se usmerjajo predvsem na funkcionalno zaokrožena območja v Kočevju, Stari Cerkvi, Kočevski Reki, Predgrad, Livoldu, Mozlju, Starem Logu in Koprivniku. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter spodbujajo nove ureditve za te dejavnosti, vključno z odprtimi javnimi prostori, vse s ciljem doseganja visoke kakovosti oskrbe prebivalcev, pa tudi oblikovanja ustreznih programov za nadgrajevanje prepoznavnosti Kočevja kot regionalnega središča, ki se razvija v nacionalno središče. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.
(7)
Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistično-rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine, predvsem pa razvoj obstoječih turističnih programov na območju Kočevja, Predgrada, doline Kolpe, Kočevske Reke, pa tudi na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi kot tudi količinsko, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst. Na podeželju se spodbuja razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in prostočasnimi dejavnostmi ter skladnih s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Na območju sklenjenih gozdov, predvsem na Stojni, Kočevski Mali gori ter po Kočevskem Rogu se v lovskih, planinskih in gozdarskih kočah razvijajo različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, predvsem take, ki se povezujejo z osnovnimi dejavnostmi koč (lovstvo, pohodništvo in izletništvo, gozdarstvo), s cilji ohranjanja narave (ogled naravnih znamenitosti) ter oživljanjem opuščenih kočevarskih naselij. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi in usmeritve za ohranjanje varovanih območij narave v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.
(8)
Lokacije stanovanj, centralnih dejavnosti, gospodarskih con ter turističnih dejavnosti so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III.