28. člen
(splošne določbe)
(1)
Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
I. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
II. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)
Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)
Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4)
Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.
(5)
Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6)
Skupna vrednost pomoči, dodeljena enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.