Če razlastitveni upravičenec preskrbi prejšnjemu lastniku oziroma drugim imetnikom stanovanjske pravice druga primerna najemna stanovanja, se odškodnina iz prvega odstavka prejšnjega člena za vsako tako razlaščeno stanovanje zmanjša za 30 odstotkov.
Če se prejšnji lastnik oziroma imetniki stanovanjske pravice odpovejo drugemu najemnemu stanovanju, razlastitveni upravičenec plača prejšnjemu lastniku odškodnino po prvem odstavku prejšnjega člena.
Če prejšnji lastnik, ki se je odpovedal drugemu stanovanju, gradi ali kupi novo stanovanjsko hišo ali stanovanje, se mu k odškodnini iz prejšnjega odstavka prišteje še razlika do dejanskih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča, na katerem gradi oziroma kupi stanovanjsko hišo ali stanovanje, vendar največ za površino, ki mu je bila razlaščena.
Določbe drugega in tretjega odstavka veljajo tudi za primere, ko razlastitveni upravičenec preskrbi prejšnjemu lastniku drugo stanovanje za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od petih let. V takem primeru se sklene stanovanjska pogodba za določen čas v skladu s predpisi o stanovanjskih razmerjih.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se odškodnina za razlaščeno stanovanjsko hišo ali stanovanje ne zmanjša, čeprav je razlastitveni upravičenec preskrbel imetniku stanovanjske pravice drugo primerno najemno stanovanje, če prejšnji lastnik živi v neurejenih stanovanjskih razmerah in sam ni mogel uporabljati razlaščenega stanovanja oziroma stanovanjske hiše, ker ga je uporabljal imetnik stanovanjske pravice na podlagi odločbe, izdane po predpisih o administrativnem dodeljevanju stanovanj oziroma iz nje izvedene pravice uporabe stanovanja po predpisih o stanovanjskih razmerjih.