4f4f3253-0096-4c33-8cd6-781f82a67811

Kmetijske površine predstavljajo okrog 45 % občinskega prostora. Najboljša kmetijska zemljišča predstavljajo predvsem večje sklenjene ravninske površine ob porečju Dravinje in na ravninskem predelu vzhodnega dela občine ob potokih Oplotnica in Ličenca ter razdrobljene dele hribovitega predela občine (območje Konjiške gore) do nadmorske višine 600 m. Tako kot na območju celotne države se je tudi v Občini Slovenske Konjice delež kmečkega prebivalstva zmanjševal. Po podatkih iz popisa prebivalstva v letu 2002 (SURS) je v občini 787 kmečkih gospodarstev, med katerimi prevladujejo takšna, ki imajo med 5 in 10 ha obdelovalnih zemljišč. Na kmetijah prevladuje usmerjenost v tržno živinorejo, v višjih predelih prevladuje prosta reja, za Dravinjsko dolino pa je značilen hlevski tip reje. Na prisojnih pobočjih Dravinjskih goric so ugodni pogoji za rast trte in sadnega drevja. Za vinogradništvo je značilna razdrobljenost vinogradov, večinoma pomeni vinogradništvo dopolnilno dejavnost na kmetijah. Večji kompleks vinogradov predstavljajo Škalce. Z namenom promocije vinogradništva in razvoja turistične ponudbe podeželja se je občina vključila v mrežo vinskih cest, ki povezujejo slovenska vinogradniška območja. V občini sta precej razvita tudi vrtnarstvo in pridelava zdravilnih zelišč.

Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Izvajanje kmetijske dejavnosti bo potekalo ob zagotavljanju varstva zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge (živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo) ter razvoj specializiranih kmetijskih dejavnostih (zeliščarstvo, cvetličarstvo, prepoznavni kmetijski proizvodi, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov). Spodbuja se čebelarstvo.

Na območjih za poljedelstvo, zlasti na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč lahko pa tudi na vinogradniških območjih, se lahko hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer je potrebno ohranjati ali ponovno vzpostaviti značilnosti krajinske strukture (omejki, živice, gozdni otoki, vodne površine). Melioracije se lahko izvajajo le na zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Agromelioracije se lahko izvajajo z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajine ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je potrebno načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.

Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka razen tam, kjer ima gozd varovalno funkcijo.

Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Odvzem vode za namakanje mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamembnost novega vodnega in obvodnega prostora. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.

Na območjih varstva vodnih virov (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže, zajetje Pikovo – Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro, Zverovje, vrtine v območju Cimerman) se kmetijska dejavnost omejuje ali prilagaja s tehnologijo glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov.

Za kmetije, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, so dopustne preselitve kmetij izven strnjenih območij naselij, če se zanje ugotovi prostorska utesnjenost ali oviran dostop.

Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na kmetijsko pridelavo. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.) na osnovi presoje in utemeljitve z urbanističnega vidika. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in razmerja obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.

Za zagotavljanje prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomeščajo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Izguba proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih zemljišč, tako da se povečuje razvojna stopnja tal.