Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste, priključnih cest in vodotokov mora vsebovati tudi načrt krajinske ureditve in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste:
vse odbojne ograje so kovinske in ne presegajo višine 0,75 m. Na območju prečkanja gramoznice Hoče in ožjega varstvenega pasu so odbojne ograje betonske BVO 80. Ločilni pas se zatravi ali zasadi z grmovnicami.
Objekti na avtocesti:
morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.
Most čez reko Dravo:
je treba oblikovati tako, da premosti celoten prostor od odvodnega kanala HE Zlatoličje, reko Dravo in vmesni inundacijski prostor. Objekt ne sme imeti podpor v strugi dovodnega kanala HE Zlatoličje in v matici struge reke Drave. Objekt mora biti v svojih konstrukcijskih elementih čim bolj vitek in transparenten. Posamezni elementi mostu morajo biti medsebojno usklajeni. Posebno pozornost je potrebno dati oblikovanju protihrupnih barier, ki morajo biti sestavni del objekta. Zagotoviti je potrebno oblikovalsko usklajenost elementov most – portal – vstop v pokriti vkop – prehod iz Slovenskih goric v Dravsko dolino in obratno. Vozniku na avtocesti je treba zagotoviti kvalitetno doživljanje Dravskega polja, Pohorja, Slovenskih goric. Konstrukcija je prosta konzolna gradnja s postopnim narivanjem. Projektant mora zagotoviti čim tanjšo konstrukcijo, razponi med posameznimi podporami morajo biti oblikovani z upoštevanjem ekonomočnosti gradnje.
Priključki:
območje priključkov mora biti krajinsko oblikovano. Vmesni prostor med priključnimi rampami se krajinsko oblikuje, brežine morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren. Območje se zasadi s sklenjeno nizko avtohtono vegetacijo.
Prepusti:
vsi prepusti, vidni z avtoceste morajo biti oblikovani z uporabo kamnitih oblog in zazelenjeni.
Protihrupne zaščite:
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev mora upoštevati naslednja izhodišča in pogoje glede protihrupne zaščite:
Posegi v obcestni prostor:
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in obsajene z vegetacijo, v skladu s pogoji lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.
Med obratovanjem je treba nadzirati stanje nasipov in vkopov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in varnosti.
Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve se morajo navezati na obstoječo vegetacijo (živice, posamezne skupine dreves ali grmovnic, obvodna vegetacija).
Detajlna reliefna in vegetacijska ureditev obcestnega prostora mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru in krajinskih značilnosti prostora. Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena.
Razporeditev prosojnih protihrupnih ograj mora ohranjati zanimive in značilne poglede.
Na stikih avtoceste s kmetijskimi zemljišči se zagotovi ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo ob upoštevanju odpiranja pogledov z avtoceste v odprto krajino.
Na stikih avtoceste z gozdnimi površinami je treba sanirati in obnoviti gozdni rob.
Vsi odseki obstoječih cest, ki po dograditvi avtoceste, priključnih cest, vodotokov in drugih ureditev določenih s to uredbo, izgubijo funkcijo, morajo biti rekultivirani.
V območju Bohove ob avtocesti je potrebno zagotoviti 600 m2 površin za deponijo sredstev za oviranje. Deponija mora biti vizuelno ločena od ostalih objektov. Omogočen mora biti neposreden vstop na avtocesto in možnost prevoza ovir v obe smeri.
Posegi v obvodni prostor reguliranih vodotokov:
Vsi vodotoki se regulirajo sonaravno s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone drevesne in grmovne obvodne vegetacije. Za sonaravno ureditev vodotokov se izdela vodnogospodarski in krajinski načrt. Struge obstoječih vodotokov, ki izgubijo funkcijo, se zasipajo in se vzpostavi kmetijska površina.
Po končani gradnji, ob ugotovljenem dejanskem stanju posegov v prostor in ugotovljenih morebitnih konfliktnih oziroma negativnih vplivih na vidne značilnosti okolja, je treba določena območja dodatno arhitekturno in krajinsko urediti.