(1)
Dobrodelne ali človekoljubne organizacije, ki ne izpolnjujejo več pogojev za oprostitev plačila carine ali, ki so zahtevale, da bi uporabile carine oproščeno blago za druge namene kot so predvideni v 51. členu te uredbe, morajo to nemudoma sporočiti pristojnemu carinskemu organu.
(2)
V primeru, da blago ne izpolnjuje več pogojev za oprostitev plačila carine in dobrodelna ali človekoljubna organizacija to blago prepusti drugi dobrodelni ali človekoljubni organizacij, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila carine v skladu s 51. členom te uredbe ali dobrodelni ali človekoljubni organizaciji, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila carine v skladu z 62. členom te uredbe, se oprostitev dovoli, če ta organizacija uporablja blago v skladu z nameni, ki opravičujejo pravico do carinske oprostitve. V drugih primerih je blago zavezano plačilu carinskega dolga, ki se obračunava v skladu z drugim odstavkom 166. člena carinskega zakona.
(3)
Blago, ki ga dobrodelna ali človekoljubna organizacija, ki je upravičena do oprostitve plačila carine, uporablja za druge namene kot so predvideni v 51. členu te uredbe, je zavezano plačilu carinskega dolga, ki se obračunava v skladu z carinskim zakonom.