(1)
Upravičenec, ki ne izpolnjuje več pogojev za oprostitev plačila carine ali, ki želi uporabiti carine oproščeno blago za druge namene kot so predvideni s to uredbo, mora to nemudoma sporočiti pristojnemu carinskemu organu.
(2)
Blago, ki ostane v posesti upravičenca, ki ne izpolnjuje več pogojev za oprostitev plačila carine je zavezano plačilu carinskega dolga, ki se obračunava v skladu z drugim odstavkom 166. člena carinskega zakona.