Odlok o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1-18/2024, stran 9 DATUM OBJAVE: 5.1.2024

RS 1-18/2024

18. Odlok o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – Odl. US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE), 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 100/21) ter Obveznih elementov predloga za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, z dne 24. 8. 2023, je Občinski svet Občine Brežice na 6. redni seji dne 21. 12. 2023 sprejel
O D L O K
o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena

1. člen

Ta odlok ureja razglasitev Cerkve sv. Ožbolta v Pečicah za kulturni spomenik lokalnega pomena.

2. člen

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi nepremični kulturni spomenik Cerkev sv. Ožbolta v Pečicah, EŠD 3259 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

3. člen

(1)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:

-

Cerkev stoji na vzpetini na južnem koncu vaškega jedra Pečic pri Podsredi in predstavlja ključen element gručaste vasi s tlorisno zasnovo iz prve polovice 19. stoletja.

-

Današnja stavba je nastala na mestu podrte srednjeveške predhodnice. Pozidal jo je zidarski polir Bartholo del Meisser med letoma 1857 in 1863 po vzoru župnijske cerkve v Podsredi, ki je pripisana arhitektu Janezu Nepomuku Fuchsu. Ladja ovalnega tlorisa, s plitkima stranskima kapelama s posnetimi vogali ter s polkrožno zaključenim prezbiterijem in pevskim korom pod zahodnim zvonikom, predstavlja eno zadnjih novogradnje iz sredine 19. stoletja, ki posnemajo poznobaročne arhitekturne sheme na Štajerskem.

-

Notranjo opremo predstavljajo posamezni kosi, ki so bili deloma preneseni iz starejše prednice: glavni oltar, posvečen sv. Ožbaltu in datiran v leto 1661, desni stranski oltar, posvečen sv. Antonu Puščavniku in datiran v leto 1669 ter levi stranski oltar, posvečen Lurški Materi božji, datiran v leto 1663. Iz stare cerkve se je ohranil še kip Pieta iz 17. stoletja, levo na slavoločni steni. Lesena oprema je nekoliko predelana in obogatena z dodatki 18. in 19. stoletja, deloma tudi dekorativno poslikavo prezbiterija, a bi z ustrezno konservatorsko-restavratorsko prenovo nedvoumno dopolnila videz južnoštajerske psevdobaročne podružnice.

-

Baročni sta zakristijska omara ter pomožna omara v zakristiji, ki predstavlja redek primer še ohranjene baročne opreme pri nas. Iz stare cerkve sta bila v novo cerkev prenesena tudi kropilnika v zakristiji in ob glavnem portalu.

-

Stavba je z opremo pomemben vir podatkov z znanstvenim potencialom tako iz tehničnega kot likovnega vidika.

(2)

Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:

-

Na zunanjščini vsi originalni stavbni členi: portal, okna z okenskimi profili, členitev sten z vsemi ometi (pilastri s kapiteli, venčni zidec), zvonik, razmerja med posameznimi enotami.

-

V notranjščini: oboki z vsemi elementi obočnega sistema, členitev sten, členitev portala v zakristijo, oba kropilnika, osnovna tlorisna razdelitev notranjščine, vsi oltarji in lesena oprema z zidanimi menzami, stenske poslikave in morebiten prvotni tlak.

4. člen