55. člen
(reševalna pot)
(1)
Reševalna pot je namenjena samoreševanju in reševanju drugih. Lahko se uporablja tudi kot službena pot za preglede. Dolžina reševalne poti je polovična razdalja med:
(2)
Pri reševalnih poteh, ki vodijo do zasilnih izhodov, se meri dolžina poti do vrat vmesne izolacijske komore.
(3)
Zasilni izhodi morajo voditi na površje po najkrajši mogoči poti. Jaški in drugi podobni objekti iz časa gradnje se ohranijo in preuredijo v zasilne izhode.
(4)
Reševalna pot mora biti oddaljena od osi skrajnega tira vsaj 2,50 m. Pohodna površina reševalne poti naj bo v višini GRT ter mora biti utrjena in ravna. Višina mora znašati najmanj 2,25 m, širina pa vsaj 0,75 m (pri dvotirni progi na obeh straneh). Širina ne sme biti okrnjena zaradi instalacij ali drugih objektov ali naprav v predoru, ampak morajo biti te naprave nameščene v steni predorske cevi. Reševalna pot ne sme biti daljša od 500 m. Ob portalih predora ali zasilnih izhodih se mora navezovati na servisne poti ali ceste. Reševalna pot mora biti označena (smeri najbližjega izhoda) in osvetljena. Osvetlitev mora delovati tudi ob izpadu zunanjega napajanja. Označitev reševalne poti mora biti projektirana, izvedena in vzdrževana tako, da izpolnjuje zahteve iz TSI, ki ureja varnost v železniških predorih v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne in visoke hitrosti.
(5)
Pri vseh gradnjah mora po celotnem predoru potekati reševalna pot v skladu s TSI, ki ureja varnost v železniških predorih v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne in visoke hitrosti. Zahteva velja za interoperabilne in neinteroperabilne proge.