Kadar ugotovi senat sodišča med postopkom ali predsednik senata na pripravljalnem naroku po uradni dolžnosti ali na ugovor strank, da gre za spor, ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodišča, se nadaljuje postopek po pravnomočnosti takega sklepa pred sodnikom posameznikom, in sicer, če je mogoče, pred predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. Sodnik posameznik je vezan na pravnomočno odločbo, s katero se mu zadeva odstopa v pristojnost.
V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko odloči senat glede na stanje postopka, da ne odstopi zadeve sodniku posamezniku, temveč da sam opravi postopek. Zoper tako odločbo senata ni pritožbe.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi tedaj, če se med postopkom pred senatom spremenijo okoliščine ali če tožnik zmanjša tožbeni zahtevek, tako da bi moral spor razsoditi sodnik posameznik.
Če je odločil senat o sporu, ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik, se taka odločba ne more izpodbijati zaradi tega, ker je ni izdal sodnik posameznik.
Če sodnik posameznik med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank spozna, da je za sojenje pristojen senat tega sodišča, se postopek nadaljuje pred senatom. Zoper tak sklep sodnika posameznika ni pritožbe.