Mirovanje postopka nastane, če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta ali če nobena od strank ne pride na pripravljalni narok ali na narok za glavno obravnavo oziroma če se stranki, ki sta prišli na narok, nočeta spustiti v obravnavanje, kakor tudi, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga mirovanje, ali če pride na narok samo tožnik, pa ne predlaga, naj se izda sodba zaradi izostanka.
Če se stranki sporazumeta, naj postopek miruje, se začne mirovanje postopka z dnem, ko stranki to naznanita sodišču.
Mirovanje postopka ne nastane, če nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali pred zaprošenim sodnikom. V takem primeru se narok opravi, če sta bili stranki nanj v redu povabljeni.
Če so v istem postopku ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje, se šteje, da je tožba umaknjena.