Na pripravljalnem naroku se najprej obravnavajo vprašanja, ki se tičejo ovir za nadaljnji postopek, bodisi da je predsednik senata po preizkusu tožbe odložil odločanje o njih, bodisi da so bila vprašanja sprožena v odgovoru na tožbo ali na pripravljalnem naroku. O teh vprašanjih se lahko izvedejo na pripravljalnem naroku dokazi, če je to potrebno.
Poleg sklepov, ki jih ima pravico izdati po predhodnem preizkusu tožbe, izda predsednik senata na pripravljalnem naroku tudi sklep, da se zavrže tožba, če ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe.
Če predsednik senata ne ugodi ugovoru, da je podana kakšna ovira za nadaljnji postopek iz drugega odstavka tega člena, se nadaljuje z obravnavanjem, o ugovoru pa odloči senat posebej ali skupaj z odločitvijo o glavni stvari.
Na pripravljalnem naroku ima predsednik senata glede vodstva postopka vse pravice, ki jih imata predsednik senata in senat na glavni obravnavi.